NM, STA

21. 6. 2016  |  Svet

Pozivi k integraciji beguncev

© Borut Krajnc

Včerajšnji dan je bil pred 16 leti razglašen za svetovni dan beguncev. V Evropi je begunska kriza že postala najhujša kriza po drugi svetovni vojni. Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR) namreč ugotavlja, da po svetu še nikoli ni bilo toliko ljudi na begu, kot jih je bilo lani. Število beguncev, notranje razseljenih in prosilcev za azil se je lani povzpelo na 65,3 milijona ljudi. Leta 2014 so po svetu zabeležili manj – 59,9 milijona beguncev, notranje razseljenih in prosilcev za azil.

Med vzroke za drastično povečanje števila ljudi, ki so po svetu na begu, UNHCR po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA uvršča dolgoletne konflikte, kot je na primer v Afganistan, ter na novo razplamtele konflikte, kot sta Sirija in Jemen. Iz poročila UNHCR je še razvidno, da je 90 odstotkov beguncev po svetu izven Evrope – največ jih je v bližini kriznih žarišč. Večina beguncev prihaja z Bližnjega vzhoda ter iz severne in Podsaharske Afrike.

V Evropo je letos po morju prispelo koli 206.000 ljudi, med njimi je bil vsak tretji otrok. Več kot 10.000 ljudi je od leta 2014 umrlo med poskusom prečkanja Sredozemskega morja, da bi dosegli evropske obale. Letos jih je umrlo že skoraj 3000. Slovenija je v letu 2014 sprejela 385 prošenj za mednarodno zaščito, leta 2015 277 prošenj, v prvi polovici leta 2016 pa 576 prošenj za mednarodno zaščito, so zapisali na spletni strani ministrstva za notranje zadeve. Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je spomnila, da mora država izvajati strategijo integracije oseb z mednarodno zaščito. Na spletni strani je zapisala, da nas je prihod beguncev postavil pred mnoge izzive: »Upam in želim verjeti, da smo prebivalci Slovenije zreli za sprejemanje človeških stisk odprto in da znamo celiti rane.« Poudarila je, da mora država skladno z mednarodnimi standardi in humanitarnim pravom poskrbeti za vse iskalce mednarodne zaščite in tiste, ki jim je bila ta že priznana, zlasti za mladoletnike brez spremstva. O tej izrazito ranljivi skupini je za Mladino pisal tudi Izak Košir.

V Ljubljani so na Prešernovem trgu svetovni dan beguncev obeležili s prireditvijo Med nami in z nami. Prireditev so organizirali Inštitut za afriške študije, Društvo za razvoj in povezovanje družbenih ved in kultur Odnos ter Javni zavod Cene Štupar.

Slovenska filantropija je izdala več pozivov, povezanih z begunsko problematiko. Med drugim poziva vlado, da takoj odstrani ograjo na meji s Hrvaško. Poudarja, da je potrebna odločna, hitra in učinkovita integracija beguncev v slovensko družbo. Pristojnost za njihovo vključevanje je treba delno prenesti na lokalne skupnosti. Menijo, da bi bilo treba za najbolj ranljive skupine beguncev oz. za tiste, ki se znajdejo v ranljivem položaju, zagotoviti posebno skrb. Pozivajo k ustrezni ureditvi stanovanjskega vprašanja, izboljšanju integracije migrantov v zdravstveni sistem in vračilu enkratne pomoči osebam, ki pridobijo status mednarodne zaščite. Sicer pa je Slovenska filantropija že februarja pozivala k sprejemu otrok brez spremstva.

Evropska komisija je včeraj ustanovila nov interni spletni center znanja za migracije in demografijo, ki bo med drugim združeval obstoječe znanje, vodil raziskave in analize o prihodnjih migracijskih tokovih ter preučeval njihov vpliv na gospodarstvo in različne sisteme Evrope. Poleg tega bo razvijal strateška partnerstva in omrežja tako v Evropi kot mednarodno, je sporočilo slovensko predstavništvo Evropske komisije. Svet Evrope pa je pred dnevi pozval evropske vlade, naj si za prioriteto postavijo zaščito mladoletnih migrantov pred spolnimi zlorabami. V povezavi s tem bo izvajal poseben nadzor, s katerim bo ugotavljal, kaj so države članice naredile na tem področju.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.