Intervju / Dr. Andraž Teršek, ustavnik

V času, ko svet vse bolj pozablja na številne, pred dolgimi desetletji v ustavne listine in mednarodne konvencije zapisane človekove pravice in ko poleg tega na slovenskem ustavnem sodišču poteka zamenjava dveh tretjin personalne sestave, smo se pogovarjali z dr. Andražem Terškom, enim najplodovitejših piscev na tem področju. Po njegovem mnenju je slovensko ustavno pravo, ki ga najpomembnejše kroji ustavno sodišče, krenilo v napačno smer. Ustavni sodniki vedno bolj pozabljajo na zapuščino svojih predhodnikov, ki so soustvarjali pravno in predvsem socialno državo, o čemer se je na ustavnem sodišču zadnja leta skorajda izgubila vsaka sled.

Vaša kritika ustavnega sodišča se je z leti premaknila od kritike konkretnih zadev do splošnejše kritike ustavnega sodišča, ki ne opravlja več svoje funkcije, kot bi jo moralo.

Če iskreno povem, nisem zgolj vedno bolj kritičen, pač pa sem ustavniško in pravnofilozofsko kar malo razočarano zaskrbljen. Zelo pomemben vidik so socialna država in socialne pravice, razumevanje koncepta socialne države in socialnosti ustavne demokracije. Če iz te opredelitve izpustim, kar si osebno mislim o socialnih pravicah in kako osebno razumem in si razlagam načelo socialne države in socialno demokracijo, ter se osredotočim zgolj na tisto, kar je bilo normativno določeno ob slovenski osamosvojitvi, in na tisto, kar je bilo v odločbah ustavnega sodišča sprejeto v približno prvih desetih letih delovanja te institucije, je to po vsebini skorajda neprimerljivo s tem, kar danes lahko beremo v odločbah ustavnega sodišča. V tistih najstarejših precedensih so načela, stavki, kategorične opredelitve, ki jasno govorijo o tem, da je socialna država resen koncept, da so socialne pravice enakovredne političnim in državljanskim pravicam in da jih je treba ščititi v največji možni meri. Jasni so stavki o zavezanosti države socialni pravičnosti, o zavezanosti države, da preprečuje in rešuje vprašanja revščine, jasno piše, da je socialna država pač država z močno socialno politiko in prakso, ki je izrazito in odločno postavljena v funkcijo pomoči tistim ljudem v družbi, ki takšno pomoč najbolj potrebujejo, in tako dalje. Nekajkrat sem že javno napisal, to niso stavki iz kakšnega marksističnega leksikona ali komunističnega manifesta, ampak opredelitve v odločbah ustavnega sodišča, ki jih lahko preberemo v odlični knjigi za razumevanje slovenskega ustavnega prava, v Komentarju Ustave Republike Slovenije. Odločbe ustavnega sodišča, sprejete v zadnjih nekaj letih, s temi prvotnimi ustavnosodnimi precedensi tako rekoč nimajo več nobene neposredne vsebinske povezave. Da o razumevanju socialne demokracije kot take ali koncepta demokracije kot take sploh ne govorim.