Marjan Horvat  |  foto: Borut Krajnc

15. 9. 2017  |  Mladina 37  |  Politika  |  Intervju

Dr. Vladimir Pištalo, pisatelj

O Ivu Andriću, današnji Bosni in Hercegovini, o Trumpovi Ameriki, priseljencih v Evropi ter o večno aktualnem boju za lastno videnje sveta

Srbski pisatelj Vladimir Pištalo, rojen leta 1960 v Sarajevu, je odraščal v Mostarju, od koder prihaja njegov oče Borivoj, znani bosanski politolog. V osemdesetih se je preselil v Beograd in diplomiral na tamkajšnji pravni fakulteti. Leta 1993 je zapustil z nacionalizmom prepojeno Miloševićevo Srbijo in se ustalil v ZDA ter na univerzi v New Hampshiru doktoriral. Tema njegove doktorske naloge so bile identitete srbskih priseljencev v ZDA, posvetil pa se je tudi nastanku in razkroju »jugoslovanske« identitete, s katero se je na vrhuncu ideologije »bratstva in enotnosti« istovetilo 1,3 milijona Jugoslovanov. Danes predava svetovno in ameriško zgodovino na univerzi Worcester v Massachusettsu.

Pištalo osem mesecev na leto preživi v ZDA in štiri v Srbiji, kjer je med najbolj cenjenimi in priznanimi srbskimi književniki. Že pred selitvijo je bil vodja znane literarne skupine Beograjska manufaktura sanj, po prihodu v ZDA pa se je uveljavil zlasti s svojstvenimi, poglobljenimi in poetiziranimi biografijami znanih, manj znanih in celo izmišljenih ljudi. V Zgodbah z vsega sveta je denimo opisal usode priseljencev, ki jih je spoznaval v ZDA. Napisal je biografijo Aleksandra Makedonskega in roman o junaku stripa, enigmatičnem kapitanu Cortu Malteseju, ki ga je ustvaril Hugo Pratt. Doma in v tujini je najbolj znan po romanu Tesla, portret med maskami, ki je predlani v slovenskem prevodu izšel pri založbi Modrijan. Junija letos je ugledala luč sveta še ena izmed njegovih mojstrovin, ki jo je, tako pravi, pisal pravzaprav vse življenje: biografija Iva Andrića. Tudi ta roman, naslovil ga Sonce ovog dana – pisma Andriću seveda ni klasična biografija, saj je edinemu jugoslovanskemu prejemniku Nobelove nagrade za književnost »pogledal v dušo« in pri razčlembi njegovih del izpostavil univerzalno zanimive teme, ki so vznemirjale pisatelja: eskapizem, mojstrstvo, boj za lastno videnje sveta in njegov (ambivalenten) odnos do muslimanov v BiH.

Vladimir Pištalo je bil gost mednarodnega literarnega festivala Vilenica.

Iva Andrića si danes »lastijo« Bošnjaki, Hrvati in Srbi. Že v nekdanji Jugoslaviji je pripadal vsem, a hkrati nikomur. Zaradi samosvoje drže je bil, lahko bi rekli, nacija znotraj jugoslovanske nacije. Jugoslovanska elita ga je cenila kot pisatelja, vendar ji je vzbujal nelagodje, ker se ni (dokončno) opredelil po ideološki ali nacionalni pripadnosti. Tem opredelitvam se je izogibal in jih kot politično gesto zavračal. Znano je, da je bil pripadnik Mlade Bosne, vendar je bil njegov odnos do jugoslovanstva ambivalenten. Vi ste mu pogledali »v dušo«. Kakšen je bil pravzaprav njegov svetovni nazor?

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.