Peter Petrovčič

14. 9. 2018  |  Mladina 37  |  Politika  |  Intervju

Drago Šketa, generalni državni tožilec

»Predlagal bom ostrejši pregon sovražnega govora«

Ni prvič, da Drago Šketa govori o pomenu pregona sovražnega govora, morda mu bo tokrat uspelo.

Ni prvič, da Drago Šketa govori o pomenu pregona sovražnega govora, morda mu bo tokrat uspelo.
© Uroš Abram

Drago Šketa je ob prevzemu položaja na vrhu tožilstva pred dobrim letom dni med prednostne naloge zapisal pregon sovražnega govora. Za zdaj podatki ne potrjujejo resnejšega tožilskega dela na tem področju. A Šketa pravi, da bo vztrajal, da se tožilstvo odreče omejitvam, ki so si jih postavili sami, in predlagal strožjo kazensko zakonodajo. Slednje kljub temu, da je zakonski člen za pregon sovražnega govora na las podoben nemškemu, kjer sovražni govor preganjajo precej uspešneje kot v Sloveniji.

Slovenska zakonodaja spada med tiste v Evropi, ki najbolj omejujejo pregon kaznivega dejanja sovražnega govora. Bi morali spremeniti zakonodajo?

Res je, zakonski okvir je zelo omejen in restriktiven. In glede na položaj, ki ga imamo danes v družbi, kjer se krepijo sovražnost v družbi in desni ekstremisti v politiki, bi bilo treba zakonski okvir za pregon sovražnega govora, torej 297. člen kazenskega zakonika, nekoliko razširiti. Sploh glede na zapise, ki jih zadnje čase prebiramo na spletu, in ob zavedanju, kam vodi sovražni govor. Nujno pa bi bilo spremeniti zakon o varstvu javnega reda in miru, da bi se jasneje opredelil tudi prekrškovni vidik sovražnega govora. Niso vsi sovražni zapisi tudi kaznivo dejanje sovražnega govora, zagotovo pa jih je veliko med njimi blažjih kršitev, prekrškov. Poleg tega bo treba tudi kaj spremeniti glede spleta in družabnih omrežij, da bi administratorji lahko po nemškem modelu ažurno brisali najbolj sovražne ali žaljive zapise, ki pa ne pomenijo kaznivih dejanj.

Je res, da je po zakonu o prekrških za sovražni govor kaznovanih prav toliko ljudi kot za sovražni govor, torej eden ali dva na leto.

Prekrškov ne obravnava državno tožilstvo, ampak policija. A poznam številke. Tudi sam bi pričakoval, da bo po prekrškovnem pravu za sovražni govor izdanih več predlogov, odločb in izdanih glob, pa to ni res. In to je velik problem, veliko je namreč sovražnih zapisov, ki niso kaznivo dejanje, zagotovo pa so prekršek. Zakonodajo je treba urejati od spodaj navzgor. Novi zakonodajalec ima priložnost, da to področje prevetri, tako v kazenski zakonodaji kot tudi v prekrškovni.

Zakaj boj s sovražnim govorom na ravni prekrškov ne deluje?

Pojavljajo se stališča, da splet ni javno mesto, s čimer se ne morem strinjati. Če gre za javnosti dostopne zapise, kot na forumih ali komentarjih in družbenih omrežjih, potem je to pač javno mesto. Enako kot vsak zid, na katerem je neki zapis, narejen s sprejem. In če gre za zapisano sovražnost, se mora to tudi procesirati v enem in v drugem primeru.

Kazenski pregon sovražnega govora ste sicer najbolj omejili prav na tožilstvu, v stališču vrhovnega tožilstva leta 2013.

Glede tega moram povedati, da stališče vrhovnega državnega tožilstva ni zavezujoče, kot so stališča in odločbe vrhovnega sodišča. Pri nas gre le za napotilo državnim tožilcem pri njihovem delu in enotni politiki kazenskega pregona. Tožilci so v vsakem primeru vezani na vsak posamezen primer in jih niti stališče vrhovnega tožilstva ne omejuje.

Se šalite? Tožilci naj bi kar sami od sebe odločali v nasprotju s stališčem vrhovnega tožilstva?

Seveda ima stališče vrhovnega tožilstva neko težo, veljavo, je pa tudi res, da vemo, kakšna je sodna praksa evropskega sodišča glede sovražnega govora, odkar velja to omejujoče stališče. Vemo, kam nas ta praksa napotuje.

Napotuje vas k spremembi stališča, k umiku tožilskih omejitev pregona sovražnega govora.

Tako je. Pa ne samo k spremembi tožilskega stališča, pač pa tudi k spremembi zakonodaje, v kateri bi morali sprejeti možnost, da se nekateri znaki kaznivega dejanja obravnavajo v širšem pomenu, ne pa tako ozko, kot velja sedaj. Zakaj je sploh zakonodajalec tako zelo omejil pregon sovražnega govora, mi ni jasno. Podatki kažejo, da je odtlej očiten velik upad tudi dotoka tovrstnih zadev na tožilstvo. Tako da ni mogoče vse krivde za nepregon sovražnega govora kot kaznivega dejanja naprtiti stališču tožilstva, pač pa tudi zakonodaji.

Kaj pravite na zapis odvetnice Lucije Šikovec Ušaj, da so vsi, ki pomagajo migrantom, pedofili?

Glede na to, da ne vemo, kakšni bodo postopki glede izjav, se sam kot generalni državni tožilec ne morem vnaprej izjavljati o morebitnem izidu posameznih zadev.

Že daljši čas obljubljate resnejši boj s sovražnim govorom. Bodo to potrdile tudi številke?

Ob spremembi zakonodajnega okvira bi se to zgodilo nedvomno. Ni pa to v moči generalnega državnega tožilca. Kar lahko storim, je, da predlagam, da se spremeni stališče vrhovnega tožilstva na tem področju in da se tožilcem izda novo napotilo. Vendar je odločitev o takšni spremembi v rokah kazenskega oddelka vrhovnega tožilstva in sprejema ga z glasovanjem, sam imam tam le en glas. Moja naloga je, da kolegij kazenskega oddelka prepričam, da obstajajo razlogi za spremembo.

Vi ste šef, odgovorni ste za politiko pregona na tožilstvu.

To ni tako preprosto, glede tega imamo podobno ureditev kot na vrhovnem sodišču. Utopično bi bilo pričakovati, da vrhovni sodniki odločajo tako, kot reče predsednik vrhovnega sodišča. Lahko pa predlagam, da se nekatera stališča in pa konec koncev tudi zakonodaja spremenita. Takšne predloge lahko pričakujete tudi od mene. 

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.