Vasja Jager

12. 10. 2018  |  Mladina 41  |  Ekonomija

Bitcoin na aparatih

Spektakularni vzpon prve med kriptovalutami se je končal z enako spektakularnim zlomom 

Spomenik človeškemu pohlepu v Kranju

Spomenik človeškemu pohlepu v Kranju
© Borut Krajnc

Bitcoin, z matematičnimi operacijami iz niča ustvarjeni digitalni žeton, je konec lanskega leta dosegel rekordno vrednost 19.182 dolarjev za žeton. Toda kriptovaluta, ki jo je pred slabim desetletjem zasnoval še programer pod psevdonimom Satoshi Nakamoto, je postala žrtev lastnega uspeha; visoka cena je preprečila, da bi se v nakupe vključilo zadostno število novih vlagateljev, da bi cikel povpraševanja in ponudbe tekel dalje. Poleg tega je pridobivanje bitcoina – »rudarjenje« prek izkoriščanja računalnikov za izvajanje zapletenih algoritmov – postalo naporno in zamudno, države po vsem svetu pa so začele sprejemati predpise, ki so pomenili začetek regulacije domnevno anonimnih in neizsledljivih kriptovalut.

Krog špekulacij, iz katerih bitcoin črpa svojo povsem nerealno vrednost, se je prekinil. In vrednost najstarejšega in najbolj dragocenega med kriptožetoni je strmoglavila; danes znaša okoli 6500 dolarjev.

Pomemben del trgovanja, ki še ohranja bitcoin pri tej vrednosti, zagotavljajo prebivalci obubožane Venezuele. Po zlomu nacionalne valute bolivar – do konca jo je razžrla hiperinflacija, ki je dosegla že neverjetnih 200 tisoč odstotkov – je del državljanov sprejel bitcoin kot novo plačilno sredstvo, v katerem opravljajo svoje nakupe. Toda jasno je, da bitcoin ne more rešiti venezuelskih težav, tako kot Venezuelci ne morejo rešiti njega. Kot zadnji izhod v sili je venezuelska vlada pod vodstvom predsednika Nicolasa Madura predstavila lastno kriptovaluto – petro. Gre za kriptožetone, ki naj bi bili vezani na državne zaloge nafte, zlata in diamantov – čeprav še strokovnjakom ni točno jasno, na kakšen način.

Prva spletna dražba venezuelskih petrov je bila že februarja, vlada pa je zatrjevala, da je s prodajo zbrala za več kot tri milijarde ameriških dolarjev »resničnega« kapitala. Toda glede na odkrit posmeh finančnih strokovnjakov in investicijskih družb do venezuelske kriptovalute takšni trditvi težko verjamemo. Toliko manj, ker je institut spletnih dražb vseh mogočih kripto žetonov že daljši čas v zatonu, navdušenje nad njimi pa je skoraj povsem usahnilo. Veliko število zagonskih podjetij, ki so na vrhuncu kripto mrzlice oblikovala lastne računalniške »kovance«, je moralo zapreti vrata; med njimi je slovenski Cofound.it, ki se je javno obvezal, da bo tistim, ki so vložili v njihove žetone, vrnil 14 milijonov dolarjev.

Bitcoin je nevarno blizu propada. Njegove ključne pomanjkljivosti ostajajo: tehnologija je prepočasna, preveč zapletena, da bi imela širšo uporabno vrednost, za nameček pa so prav vse kripto valute nepredvidljive ter v stalni nevarnosti za drastične vzpone in padce vrednosti. Pred nekaj dnevi je podivjani algoritem, ki je usmerjal trgovanje za enega od uporabnikov spletne borze Bistamp, s serijo množičnih prodaj in nakupov v 20 minutah povzročil za 1600 dolarjev razlike v tečaju bitcoina. Kljub takim incidentom mnogi še vedno verjamejo, da z bitcoinom ni konec; v finančni družbi Blockchain Capital napovedujejo, da si bo valuta opomogla proti koncu leta, ko naj bi njena vrednost dosegla vsaj 10 tisoč dolarjev.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.