Darja Kocbek

23. 1. 2019  |  Politika

Bi Marx danes opozarjal na podnebne spremembe?

Marx je pravilno napovedal, da bo kapitalizem spodbudil globalizacijo in vzpostavil svetovni trg, v katerem bodo države postale vse bolj soodvisne

Karl Marx (1818-1883), nemški filozof, politični teoretik in ekonomist, je postal ena od najvplivnejših osebnosti sodobnega časa

Karl Marx (1818-1883), nemški filozof, politični teoretik in ekonomist, je postal ena od najvplivnejših osebnosti sodobnega časa
© arhiv Mladine

Karla Marxa je mogoče razlagati na različne načine. Veliko razlag je legitimnih. Mnogi danes Marxa tudi zavračajo, ga zasmehujejo, trdijo, da so bile njegove napovedi povsem napačne. Mitchell Aboulafia, profesor filozofije na kolidžu Manhattan, na portalu Jacobin navaja osem trditev, ki bi jih morala vsebovati vsaka kredibilna razlaga Marxa ali marksizma. 

Prva je, da Marx ni v celoti zavračal kapitalizma. Občudoval ga je, razlagal je, da je najbolj produktiven sistem, ki ga je svet videl. Pravilno je tudi napovedal, da bo kapitalizem spodbudil, kar je danes globalizacija. Napovedal je, da kapitalizem vzpostavlja svetovni trg, v katerem bodo države postale vse bolj soodvisne. 

Za razliko od prejšnjih sistemov se kapitalizem razvija z inovacijami novih in alternativnih načinov proizvodnje. Tehnologije pospešujejo spreminjanje naših življenj. Stari izdelki se morajo umakniti novim, kar velja tudi za ljudi, ki jih proizvajajo. Marx je tudi opozarjal, da uporaba novih tehnologij in metod proizvodnje v želji po dobičkih za peščico lahko privede do nepredvidenih posledic. Mitchell Aboulafia je prepričan, da bi Marx danes opozarjal na podnebne spremembe kot nepredvideno posledico nereguliranega kapitalizma. 

Marx ni zahteval ukinitve vse lastnine, nasprotoval je le, da bi večina imela na voljo manj materialnih dobrin. Ni bil antimaterialistični utopist. Nasprotoval je le zasebni lastnini kot koncentriranemu bogastvu kapitalistov, buržoazije.

Močna podjetja, koncentracija bogastva in nove metode proizvodnje otežujejo obrtnikom in srednje velikim trgovcem, da ohranijo svoj status. Ti bodisi končajo z napačno usposobljenostjo bodisi delajo za podjetja, ki so jim ukinila posel. 

Peta trditev je, da Marx ni zahteval ukinitve vse lastnine, nasprotoval je le, da bi večina imela na voljo manj materialnih dobrin. Ni bil antimaterialistični utopist. Nasprotoval je le zasebni lastnini kot koncentriranemu bogastvu kapitalistov, buržoazije. Z Friedrichom Engelsom porogljivo obtožujeta kapitalizem, da ljudem odvzema »lastnino, ki so jo sami zaslužili«.

Marx je menil, da je pri ljudeh naravno, da se počutijo povezani z objekti, ki so jih naredili ali ustvarili. To je imenoval »objektivizacija« dela, s čimer je mislil, da v svoje delo vložimo del sebe. Kdor ni povezan s svojo lastno stvaritvijo, če se počuti »zunaj«, je odtujen. Kot če bi izklesali kip, ki bi nam ga nekdo odvzel in ga nikoli ne bi več mogli videti in se ga dotakniti. Marx je razlagal, da so bili v 19. stoletju v takšnem položaju delavci v tovarnah.

Marx je želel, da bi se delavci osvobodili tiranije delitve dela in dolgih delovnih dni, kar posameznikom onemogoča, da bi razvili različne sposobnosti in talente.

Marx je želel, da bi se delavci osvobodili tiranije delitve dela in dolgih delovnih dni, kar posameznikom onemogoča, da bi razvili različne sposobnosti in talente. Postali so služabniki ene vrste aktivnosti, drugi vidiki njihove osebnosti pri tem ostanejo nerazviti.

Marx ni bil trd ekonomski determinist. Kako ljudje razmišljajo in delujejo, je pomembno. Engels je po Marxovi smrti v pismu napisal, da so ju z Marxom napačno razlagali, za kar sta delno kriva tudi sama. 

PREBERITE SI TUDI:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.