Borut Mekina

25. 1. 2019  |  Mladina 4  |  Ekonomija

Za lastnike kapitala rekordno leto. Pa za vas?

Ni dvoma, kdo si reže največji delež pri gospodarski rasti

© Profimedia

Angleška človekoljubna organizacija Oxfam je ta teden, pred začetkom Svetovnega gospodarskega foruma v švicarskem Davosu, opozorila na vedno večjo razliko med revnimi in bogatimi. Leta 2018, je zapisala, se je premoženje milijarderjev povečalo za približno 12 odstotkov. Oxfam je zato države pozval k učinkovitejši obdavčitvi korporacij in premoženja in k povečanju javnih naložb. Ker lahko dostopnejši šolstvo, zdravstvo in socialna varnost bistveno pripomorejo k zmanjšanju revščine in družbene neenakosti. Ali to drži tudi za Slovenijo?

Pred petimi leti, leta 2013, so slovenska podjetja imela skupaj 169 milijonov evrov čistega dobička. Leta 2015 so ti zrasli na 2,2 milijarde. Leta 2016 že na 3,2 milijarde in leta 2017 na 3,6 milijarde evrov. Visoka rast dobičkov je v Sloveniji spodbudila pozive k zvišanju minimalne plače in sprožila razpravo o zvišanju obdavčitve kapitala. Zaradi mnogoterih olajšav namreč številna velika podjetja v Sloveniji davka na dobiček sploh ne plačujejo ali pa ga plačujejo zelo malo. Na tej mednarodni lestvici se Slovenija uvršča v skupino držav, ki jim pravimo davčne oaze. Koalicijske stranke so zaradi tega sklenile, da je treba kapital v Sloveniji obdavčiti bolj, kot je obremenjeno delo.

Agencija za javnopravne evidence Ajpes bo sicer podatke o čistih dobičkih slovenskih podjetij objavila maja, je pa iz posameznih objav že zdaj mogoče sklepati, da bodo ti ponovno rekordni. Kot je denimo ta mesec sporočila Banka Slovenije, so slovenske banke v 11 lanskih mesecih ustvarile 456,8 milijona evrov čistega dobička, kar je 15,2 odstotka več kot v istem obdobju leta 2017. Dobiček pred davki je narasel za 18,3 odstotka, na 501,5 milijona evrov. Komu gre bolje – delu ali kapitalu –, je dobro razvidno tudi iz najnovejših podatkov finančne uprave (Furs) o pobranih davkih.

Skupaj je lani Furs pobral rekordno veliko davkov – za sedem odstotkov več kot leto poprej. Znotraj tega z veliko prednostjo vodijo davki na kapital in dobičke od kapitala. Pobrana dohodnina od dobička na kapital, od preprodaje dividend, obresti in najema se je povečala za kar 33 odstotkov. Povečanje je očitno tudi pri davku na dobičke podjetij. Leta 2017 so podjetja plačala 766 milijonov evrov davka na dobiček. Lani so ga plačala 845 milijonov evrov. Pred petimi leti, leta 2013, je davek znašal 169 milijonov. Vprašamo vas: se je vaša plača v zadnjem letu ali dveh tudi zvišala za 30 odstotkov?

Ni dvoma, kdo si reže največji delež pri gospodarski rasti. Če bi odstotek najbogatejših na svetu plačeval le 0,5 odstotka več davka na premoženje kot zdaj, bi s temi sredstvi zagotovili šolanje 262 milijonov otrok in zdravstveno oskrbo 3,3 milijona ljudi, so ta teden izračunali v Oxfamu. »Znesek na bančnem računu ne bi smel določati števila let, ki jih vaši otroci preživijo v šoli, ali let trajanja vašega življenja – a je to stvarnost v preveč državah po svetu,« je opozorila izvršna direktorica te organizacije Winnie Byanyima.

Vse to vedno bolj velja tudi za Slovenijo.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.