»Še vedno se gradi premalo«

Je ena izmed najpronicljivejših in družbeno najbolj ozaveščenih slovenskih arhitektk. Na Fakulteti za arhitekturo mlade seznanja z veljavno stanovanjsko politiko, sodeluje pri stanovanjski zadrugi Zadrugator, je ena od mentorjev pri projektih fakultete in dobrodelnega društva Streha za vse, s katerim s skupinami študentov arhitekture postavlja šolsko in socialno infrastrukturo po najrevnejših afriških območjih. Med njenimi najbolj znanimi projekti v zadnjih letih sta prenova stavbe Centra urbane kulture Kino Šiška in inovativno zasnovan otroški vrtec Pedenjped.

Pred nekaj meseci je direktor ljubljanskega stanovanjskega sklada Sašo Rink dejal, da v prestolnici manjka vsaj 8500 najemnih stanovanj. V Zadrugatorju in dobrodelni organizaciji Streha za vse delate z mladimi, predvsem študenti arhitekture. Se kdaj pogovarjate, v kakšnih bivalnih razmerah živijo, vam kdaj potožijo, kako je z nastanitvijo in z načrtovanjem reševanja stanovanjskega vprašanja v prihodnosti?

Študente arhitekture vsako leto že na prvem predavanju pri predmetu Stanovanjske prakse vprašam, kje in kako bodo stanovali, ko končajo študij. Pri tem predmetu vsaj tri predavanja namenim stanovanjskim politikam, razmeram pri nas in primerom dobrih praks. Letos smo prvo vajo posvetili vprašanjem študentskega bivanja – v kakšnih stanovanjih bivajo študenti, kakšen je njihov status in kako vidijo svojo stanovanjsko prihodnost. Rezultati glede na slabe razmere na stanovanjskem področju ne presenečajo. Študenti, ki prihajajo iz drugih krajev, imajo v Ljubljani vse večje težave pri iskanju dostopnih nastanitev. Le 17 odstotkov jih biva v študentskih domovih, drugi najemajo stanovanja na trgu, ki se krči zaradi platform za kratkoročno spletno oddajanje. Za samostojno uporabo sobe plačujejo v povprečju 235 evrov, za souporabo 170 evrov.