Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

8. 3. 2019  |  Mladina 10  |  Politika  |  Intervju

Marjan Šarec, premier: Cilj je, da plače dvignemo vsem. Vsi v Sloveniji si želimo višje plače.

»Če bi se levi in desni poistovetili s Slovenijo, tako kot se znajo enkrat z Venezuelo, drugič pa s politikami Viktorja Orbána, bi bilo marsikaj lažje«

Njegova vlada uživa tako visoko podporo, kot je prejšnje niso že leta, njegova stranka pa se je po javnomnenjski podpori v zadnjih mesecih zavihtela na prvo mesto. Videti je, kot da je premier Marjan Šarec (1977) odkril dolgo časa pozabljeni recept, kako vladati Sloveniji. Brez dvoma mu koristi gospodarska rast, zaradi katere ni treba sprejemati nepriljubljenih ukrepov, toda Šarec zna ob tem tudi zelo uspešno »razbremenjevati« svojo oblast. Ni še rekorder po sprejetih reformah, je pa že rekorder po hitrosti, s katero zamenjuje svoje ministre in sodelavce.

Se vam kaj kolca po županski funkciji?

Človek se minulih časov vedno spominja v pozitivni luči, čeprav vem, da je bilo tudi župansko delo kdaj naporneje od dela, ki ga opravljam sedaj. So pa seveda razlike. Če si na položaju premiera, stvari ne moreš tako hitro premakniti, kot bi si želel.

Politična opozicija je precej šibka, kljub temu ste ta teden zamenjali že tretjega ministra. Proti komu se borite?

Marsikdo si je v preteklosti želel, da bi funkcionarji hitreje zapuščali svoje položaje, sedaj, ko smo to raven odgovornosti uveljavili, pa ugotavljam, da marsikoga pogoste menjave že motijo. Proti nikomur se ne borim. Zgolj opravljam funkcijo premiera in poskušam vlado razbremenjevati določenih afer zato, da lahko dela čim bolj učinkovito.

Zamenjave so seveda dobrodošle, če so razlogi zanje jasni. A pri odstopu okoljskega ministra Jureta Lebna razlogi niso razvidni. Lahko, da je pri svojem delu stopil lobijem na prste, vi pa ste popustili pod pritiski.

Ne, Jure Leben je sprejel odločitev, da pod takšnimi pritiski, ki so se pojavili zaradi afere z maketo, ne more učinkovito opravljati svojega dela. Tukaj je zdaj odprtih več vprašanj. Eno izmed njih zadeva tudi revizijo računskega sodišča, slednje še mora preveriti zakonitost financiranja strankarskih volilnih kampanj. In če se bo v okviru tega postopka in kriminalistične preiskave ugotovilo, da Leben za morebitne nepravilnosti ni odgovoren, sem prepričan, da bova še naprej sodelovala.

No, ko so se pojavili javni pritiski zaradi vašega imenovanja Damirja Črnčeca za svetovalca, niste popustili. Kakšen kriterij je to? 

Nekje osebno jamčim za nekoga, drugje pa nisem bil pripravljen morebitnih nepravilnosti vzeti nase. Zakaj pa mislite, da sem se pri Črnčecu zmotil?

Z njegovim imenovanjem ste ga nagradili, kljub vsem njegovim nestrpnim izjavam v preteklosti.

Izpostavil sem se zanj, ker mu zaupam. In imel sem prav. Ali še kje berete ali slišite kakšne njegove nestrpne izjave? Ali na podlagi njegovih nasvetov opažate kakšno moje nestrpno delovanje? Sem slučajno zavrnil pet migrantov z Malte? Nisem. Zanj jamčim. Pri ministrih, ki so odstopili ali bili zamenjani, pa še ne vem, kaj bo prinesel čas.

Ta teden je odstopil vaš državni sekretar za šport Peter Vilfan. Vilfan je ob tem opozoril, da so bili njegovi zasebni podatki, ki jih je posredoval vam osebno, kmalu za tem objavljeni v Reporterju. Črnčec je nekdanji Reporterjev sodelavec. Ste že preverili, kako je sporočilo, namenjeno vam osebno, zašlo v javnost?

Nisem in tega niti ne mislim preverjati, ker sem že vajen, da v tej državi čisto vse pride v javnost.

Komu od svetovalcev pa bolj zaupate, Črnčecu ali Romanu Kirnu?

Svetovalkam. Če sem čisto iskren, Janji Zorman Macura, vodji kabineta, ker tudi najdlje sodelujeva.

Vrnimo se k Lebnu – ministrovanje je začel z razkritjem pritiskov na zaposlene v agenciji za okolje zaradi t. i. frackinga, ki ga želi izvajati neko angleško podjetje. Prejšnji teden ste se srečali z britanskim zunanjim ministrom Jeremyjem Huntom. Je ta v pogovoru z vami kaj omenjal ta primer?

Ja, je omenjal, ja.

In kaj ste mu odgovorili?

Odgovoril sem mu, da v Sloveniji delamo po zakonodaji.

Torej je lobiral? 

Da, njegova vprašanja glede tega primera so bila, moram reči, nenavadna. Menim, da zunanjemu ministru neke države kaj takšnega ne pritiče, ker potem vse skupaj izpade precej mešetarsko. Morda se sedaj nisem izrazil dovolj diplomatsko, bi pa rad poudaril, da dovoljenje za fracking ni vprašanje naklonjenosti politike temu ali onemu, ampak vprašanje zakonodaje. Osebno pa sem tudi prepričan, da ti postopki pridobivanja nafte ali plina brez dvoma s seboj prinašajo nekatera okoljevarstvena tveganja.

Ste doslej imeli še več takšnih neprijetnih srečanj?

Vse lobistične stike prijavljamo protikorupcijski komisiji, kot to veleva zakonodaja – razen če o njih javno spregovorimo, kot sem zdaj glede primera angleškega zunanjega ministra, takrat zakonodaja pravi, da prijava ni potrebna.

Marsikdo si je v preteklosti želel, da bi funkcionarji hitreje zapuščali svoje položaje, sedaj, ko smo to raven odgovornosti uveljavili, pa ugotavljam, da marsikoga pogoste menjave že motijo.

Od predsednika vlade v javnosti radi zahtevamo pogum in odločnost. Za kaj je potrebno več poguma: da odstaviš poslanca, ki je ukradel sendvič, ali da uvedeš nepremičninski davek?

Poslanec Darij Krajčič je odstopil sam in v njegovem primeru ni šlo zgolj za krajo sendviča. Odstopil je zato, ker se je postavil nad sistem, ker je sendvič odnesel iz trgovine, ker se mu je zdelo odveč čakati tri minute, s čimer je v neprijeten položaj postavil tudi našo stranko. Tudi meni se je nedavno zgodilo, da sem moral v banki čakati 15 minut, ker me niso zmogli vnesti v računalnik kot politično izpostavljeno osebo, da bi mi odprli račun, pa zaradi tega nisem storil nič nenavadnega. Glede nepremičninskega davka pa: Ja, napovedali smo ga in ga bomo poskušali uvesti. Konec koncev tudi kot bivši župan vem, kako zastarelo je nadomestilo za stavbno zemljišče, ki ga bomo zamenjali z nepremičninskim davkom. A ne bi radi hiteli, še posebej zato ne, ker ugotavljamo, da so nekatere geodetske evidence neurejene.

Če evidence še vedno niso urejene, pa pokažite odločnost in jih uredite. Saj to je vaša glavna naloga, mar ne? Udarite po mizi.

Finančno ministrstvo je prav zaradi tega tudi odprlo razpravo o nepremičninskem davku. Toda javno davka ne morem obljubiti, ker je njegova uvedba odvisna od mnogih drugih ljudi in dejavnikov. Je pa naša želja, da bi nepremičninski davek uvedli, ker je sistem pobiranja nadomestil za stavbno zemljišče zastarel. In strinjam se: Da, davki so pomembni. Mnogi si v Sloveniji želijo, da bi postali druga Švica, pri čemer pozabljajo, da je v Švici treba za vrtec plačati 3000 frankov na mesec – pa bog ne daj, da moraš tam še na zdravniški poseg. Včasih poseg tam – osebno sem se o tem pozanimal – ni zgolj drag, ampak tudi ni na posebno visoki ravni, višji od slovenske.

Vse to je razumljivo, a mi že kakšno desetletje poslušamo iste zgodbe. Ja, ideja je super, ampak nepremičninskega davka ne moremo uvesti zaradi evidenc. Tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje bomo ukinili, obljubljate politiki, ampak ne še to leto …

Minister za finance je rekel, da bomo nepremičninski davek dobili leta 2020, a ker vem, kako kompleksna debata o celi vrsti izjem prihaja, od občinskih stavb do gasilskih domov, vam iskreno povem, da sam niti v leto 2020 nisem prepričan. Raje sem pošten: Ne morem tega obljubiti. In isto velja glede ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Jaz osebno in moja stranka smo absolutno za, da se dopolnilno zavarovanje ukine. Toda ta projekt je odvisen od zdravstvenega ministra, ki pa se sedaj ukvarja z organizacijskimi težavami v zdravstvu, z javnim naročanjem in digitalizacijo, s kadrovskimi težavami. In konec koncev, kot slišim, se tudi sindikat zdravnikov Fides že pripravlja na novo ofenzivo, v kateri bo spet zahteval višje plače.

Je pa prejšnji teden finančni minister Andrej Bertoncelj predstavil davčno reformo. Glede te bi vas za začetek rad vprašal, kako razumete njen namen. Kakšno prihodnost si želimo?

Želimo imeti izobražene zaposlene in proizvodnjo, ki ne temelji na fizičnem delu.

In je zato treba dvigniti neto plače menedžerjem?

Cilj je, da plače dvignemo vsem. Vsi v Sloveniji si želimo višje plače.

Očitno je namreč, da želite tudi pri tej reformi bolj pomagati tistim z najvišjimi dohodki.

S tem se ne bi strinjal. Želimo predvsem okrepiti srednji razred – bogatih, ki jim bo ta davčna reforma koristila, je zelo malo. Če pogledate natančneje, je največja sprememba predvidena v drugem in tretjem dohodninskem razredu, kjer znižujemo dohodninski stopnji in dvigujemo vstopni prag. To sta razreda, v katerih je menedžerjev bolj malo, ti so praviloma v četrtem in petem dohodninskem razredu. Pri tem velja izpostaviti, da menedžerji še kako prispevajo k uspešnemu razvoju podjetij in slovenskega gospodarstva in jih ni treba nenehno stigmatizirati. Sicer pa bo pri njej še prostor za razpravo, ker bo reforma zdaj predstavljena ekonomskosocialnemu svetu, poslancem in širši javnosti. Upam, da bo končna podoba popravkov davčne zakonodaje takšna, da bomo lahko dosegli davčno nevtralni rezultat in bomo z njo razbremenili predvsem najproduktivnejše in najuspešnejše delavce.

Poslanec Darij Krajčič je odstopil sam in v njegovem primeru ni šlo zgolj za krajo sendviča. Odstopil je zato, ker se je postavil nad sistem.

Prihodnji mesec bo Slovenski državni holding (SDH) sprejel odločitev glede privatizacije Abanke. Upate, da bo banka ostala v državni lasti?

Konkretnega primera Abanke ne morem komentirati. V preteklosti je bilo marsikaj zamujenega in zavoženega ravno zato, ker so mnogi zelo radi o tem javno govorili. Se pa z vami strinjam, da bi potrebovali svojo sistemsko banko. Absolutno. Zagovarjam tudi državno lastništvo, ne samo zasebno.

Toda prejšnji mesec nas je zaradi privatizacije NLB obiskala evropska komisarka za konkurenco Margrethe Vestager, ki je državo pozvala k prodaji Abanke. Kako razumete takšne pozive?

Na podlagi zavez, ki jih je Slovenija dala v preteklosti. V EU žal obstajajo različna merila. Ena merila veljajo za Nemčijo, druga za Grčijo. Podobno je zdaj recimo tudi z ruskimi sankcijami. Nam je malce nerodno poslovati z Rusijo, na drugi strani pa zahodne države z Rusijo zelo lepo poslujejo. Ali če ponazorim še drugače: Kaj nam pomaga, če se Slovenija drži vsega in povsod, od podnebnih sprememb naprej, če pa veliki tega ne upoštevajo?

V vladi ste se nedavno odločili za prekinitev postopka nakupa nemških osemkolesnikov. Morda zato, ker si nekateri želijo, da bi Slovenija kupila ameriška vozila?

Nakup osemkolesnikov smo zaustavili zaradi procesnih težav v dosedanjih postopkih, zelo visokih in še kar naraščajočih nakupnih cen in poleg tega naraščajočih potencialnih stroškov servisa. Zato smo se odločili, da sprva pripravimo belo knjigo in v njej določimo, kaj bi sploh radi. Opažamo recimo, da mnoge države spreminjajo svoje obrambne doktrine. Nemčija se od vojskovanja po misijah osredotoča nazaj, k obrambi domačega terena, zaradi česar spet pridobivajo veljavo tanki.

V skladu s tem bi se morali v Sloveniji vrniti k partizanom.

Na to vprašanje – h kakšnemu cilju bomo v Sloveniji stremeli in s kakšnimi nakupi se bomo temu cilju približali – mora odgovoriti bela knjiga. Takšna študija je potrebna, da nas ne bo spet bolela glava, kot nas je pri patrijah, ki smo jih dobili oskubljene. Hoteli smo kokoši nesnice, dobili pa piščance brez perja.

Je pa res, da bela knjiga nastaja v ožjem krogu obramboslovcev, varnost pa postaja vse širši pojem. Lahko bi vam očitali, da v skupini, ki piše belo knjigo, ni nobenega mirovnika ali koga, ki bi si prizadeval za širšo reformo varnostnega sistema. Če jo pišejo jastrebi, vemo, kakšen bo rezultat.

Vodja projekta priprave bele knjige dr. Klemen Grošelj ni noben jastreb. O osnutku bele knjige bo, tako kot je o novi resoluciji o strategiji nacionalne varnosti, opravljena poglobljena javna razprava, premisleki iz razprave pa bodo postali del končnega dokumenta. Mirovnike sam zelo spoštujem – kot igralec imam sposobnost vživljati se v razmišljanje drugega –, a menim, da lahko s takšno ideologijo hitro nasedemo. Znova in znova poslušamo, naj bomo nevtralni kot Avstrija ali Švica, a to nevtralnost v njunih primerih zagotavlja širša mednarodna skupnost, predvsem pa njuna nevtralnost ni tako poceni. Oboji imajo naborniški sistem, v Švici pa ima v njihovem sistemu splošne ljudske obrambe vsak doma še kakšno puško. Švica je precej militarizirana država. Slovenija zagovarja krepitev skupnih obrambnih zmogljivosti v Evropski uniji. Sam nisem fanatičen navdušenec nad Natom in vidim, da ima Nato veliko težav. Pa vendar ne vidim možnosti, da bi nas lahko v mednarodni skupnosti podprli, če bi šli po neki drugi poti.

Naslednji velik vojaški nakup bodo helikopterji, ki naj bi jih uporabljali tudi za nujno helikoptersko prvo pomoč. Že veste, kdo bo to službo opravljal?

Helikoptersko nujno medicinsko pomoč trenutno zagotavljata policija in vojska, mi pa si želimo, da bi ta aktivnost prešla pod upravo za zaščito in reševanje znotraj obrambnega ministrstva. Želimo kupiti do tri helikopterje.

Nedavno ste v primeru krize v Venezueli sledili pozivu ZDA in ste za začasnega predsednika priznali Juana Guaidója, ki se je za to funkcijo kar sam razglasil. Med razlogi ste navedli nekaj nenavadnega … 

… a res?

… ja, in sicer da venezuelska vlada ni imela posebne želje po krepitvi stikov s Slovenijo, češ da je slovenski veleposlanik v Braziliji dve leti čakal na dovoljenje, da Venezuelo pokriva od zunaj.

To so podatki zunanjega ministrstva. Povedal sem, da v preteklosti Venezuela ni bila tako zainteresirana za pripoznanje Slovenije kot morebitnega partnerja.

Ampak Venezuela je bila tista, ki je pred leti v Ljubljani prva odprla veleposlaništvo, Slovenija pa te geste ni vrnila. 

Glede Venezuele imam sicer drug problem. Opažam, da se znamo v Sloveniji zelo hitro skregati zaradi nekoga tretjega. Levi del politike bo v primeru Venezuele do konca zagovarjal trenutno vlado, desnica bi že skorajda umrla za začasnega predsednika Guaidója. Če bi se levi in desni poistovetili s Slovenijo, tako kot se znajo enkrat z Venezuelo, drugič pa s politikami Viktorja Orbána, ali izjavami italijanskega notranjega ministra Mattea Salvinija, bi bilo marsikaj lažje. Nehajmo se že enkrat prepirati zaradi tretjih. Venezuela je na robu kolapsa, življenje tam ni prijetno, zakaj, lahko ostane vprašanje, dejstvo pa je, da v Sloveniji s tem pripoznanjem Guaidója slednjega nismo razglasili za predsednika Venezuele, niti nismo z Venezuelo prekinili diplomatskih stikov, ampak smo želeli zgolj sporočiti, da so v Venezueli potrebne nove volitve. In to, kar smo storili mi, je storila tudi socialistična Španija ali Švedska.

Mislite, da s tem niste prevzeli odgovornosti za morebitno ameriško intervencijo v Venezueli?

Glede tega imam razčiščene pojme. Ne želim si ameriške avanture s posredovanjem in ne želim, da bi se ponovila Grenada ali Čile. Želim si volitev. Naj ljudstvo odloči.

Zakaj zaradi neprimernih izjav Antonia Tajanija ob dnevu spomina na fojbe in kasnejših izjav Salvinija niste na zagovor poklicali italijanskega veleposlanika?

Te odločitve sprejemajo na zunanjem ministrstvu. Glede mene pa: če sem na Twitterju izrazil svoje stališče do tega dogodka, to ni bilo moje osebno stališče Marjana Šarca, ki v soboto popoldne ni imel kaj početi, ampak je bilo to stališče predsednika vlade Republike Slovenije. Zahodna Evropa, začenši z Italijo, zelo slabo pozna ali pa noče poznati zgodovine. In ko slišim italijanska Istra, italijanska Dalmacija in tako naprej, me zaboli srce. Sam dobro poznam zgodovino in izjava predsednika evropskega parlamenta Antonia Tajanija se mi zdi nesprejemljiva. Hkrati s tem pa sem kritičen tudi do nekaterih naših domačih politikov, ki so hiteli opravičevati italijanske izjave, kar je vse v skladu s tistim, kar sem prej povedal. In sicer da se Slovenci radi zelo hitro poistovetimo z nekom v tujini. Čakam na dan, ko bomo znali ceniti svojo državo, ko bomo sposobni stopiti skupaj proti tistim, ki nas za zdaj verbalno napadajo.

No, te stvari se ponavljajo. To ni bil prvi napad, ampak eden izmed številnih. Morda bi bilo smiselno sprožiti kakšno bolj uradno iniciativo, se vam ne zdi?

Seveda. Nisem rekel, da je ne bomo, smo pa morali počakali na odziv Italije. Navsezadnje je tu tudi izjava britanskega zunanjega ministra; tudi na njegovo opravičilo smo počakali. Sam vsakemu tujemu politiku povem, da do leta 1989 mi z Rusijo nismo imeli nič. V osemdesetih smo na televiziji gledali Dallas, Dinastijo in Chucka Norrisa. Na meji z Madžarsko, ki je bila tedaj satelitska država Sovjetske zveze, smo imeli žičnato ograjo. Sicer pa je to klasičen problem velikih držav. Veliki malih nikoli niso razumeli, sit lačnega ne in zdrav bolnega ne. Zato je naša dolžnost, da našim zahodnim prijateljem vedno znova pojasnimo, od kod prihajamo. Če pa se bodo te stvari ponavljale, bomo seveda razmislili tudi o drugih ukrepih. Zagotovo.

Avstrija že leta krši schengenska pravila s kontrolo na meji. Mi pa že leta in leta v odgovor objavljamo statistike, da so ti ukrepi nepotrebni.

Kaj bi pa vi storili, bajonete na puške?

Hkrati s tem pa sem kritičen tudi do nekaterih naših domačih politikov, ki so hiteli opravičevati italijanske izjave, kar je vse v skladu s tistim, kar sem prej povedal.

V EU velja prost pretok kapitala in ljudi. Avstrija želi omejevati pritok ljudi v Avstrijo, je pa proti kakršnimkoli omejitvam za njihov kapital, ki prihaja v Slovenijo. A oboje je povezano. Se tega v vladi zavedate?

Saj smo se zaradi tega tudi odzvali, ko je Avstrija sprejela diskriminatorne ukrepe glede otroških dodatkov naših zaposlenih, ki delajo v Avstriji. Se je pa treba zavedati, da Avstrija vztraja pri mejnih kontrolah zato, ker pri njih vztraja tudi Nemčija in zato si tudi mi pridržujemo pravico do strožjih kontrol na meji, če bo to potrebno. Sicer pa sem o tem vprašanju govoril tudi na svojem zadnjem obisku v Avstriji.

Se je Madžarska vpletla v naše zadnje parlamentarne volitve?

Tisti obisk Viktorja Orbána na kongresu SDS ni bil ravno nekaj najboljšega, kar se med dvema državama lahko zgodi, in tudi zahvale Slovencev v madžarščini so me spomnile na neke druge čase. Sam ne bi tako ravnal. Ampak spet smo tam. Slovenci imamo res radi politike iz tujine in smo nad njimi pogosto zelo fascinirani.

Je Madžarska po vaši oceni financirala predvolilno kampanjo SDS?

To bo pa povedal gospod Jani Möderndorfer, ki vodi preiskovalno komisijo.

Verjetno ste seznanjeni tudi z drugimi nenavadnimi madžarskimi potezami. Madžarska podeljuje dvojna državljanstva, v Prekmurju subvencionirajo podjetnike na podlagi nacionalne pripadnosti. Ste z Orbánom o tem že govorili? 

Mislim, da je gospod Orbán že sam ugotovil – in to poudaril v nekem govoru – da zelo dobro zastopam interese naše države. Verjetno mu je gospod iz prej omenjene stranke govoril nekaj drugega. Vprašanja morebitnega madžarskega vmešavanja v našo predvolilno tekmo pa sam ne odpiram, ker se je to zgodilo, še preden sem prevzel premiersko funkcijo. Obiska tujega predsednika vlade ne moreš preprečiti, gre bolj za problem dojemanja realnosti tistega, ki je Orbána povabil v Slovenijo.

A Madžarska širjenje vpliva nadaljuje. Med drugim bodo kmalu kupili tudi Terme Lendava. To podpirate?

Madžarska danes krepi svoj vpliv vsepovsod, kjer ima manjšine, ta pa je v Sloveniji med najmanjšimi. Vprašanje je, kaj želi doseči. Glede nas pa bo vse drugače, ko bomo končno nehali biti fascinirani nad tujimi politiki in se bomo zavedali, da imamo svojo državo in svoje politike, ki se tudi trudimo, da bi se naša država premaknila naprej. In če ste že omenili prodajo Term: Drži, lahko kar neposredno povem, da s to prodajo nisem zadovoljen. Ne morem pa sam posla prekiniti.

Ena izmed vaših bolj znanih potez, odkar se postali premier, je bil poziv proti sovražnemu govoru. Bodo temu končno sledile tudi kakšne sistemske rešitve?

Ne vem, ali gre samo za problem zakonodaje, gre tudi za to, da se vsak pri sebi vpraša, kaj je primerno in kaj ni. Je primerno, če neki politik na Twitterju nekomu napiše, da je kreten? Ni. O tem govorim.

Drug vidik tega problema pa je, da je treba Twitter regulirati. Pa Facebook. Pa Google. In sprejeti novo medijsko zakonodajo. 

Potrebna je sprememba miselnosti, od vrtca, šole in še naprej. Tudi vi, novinarji, me velikokrat spravite v slabo voljo, toda ali se potem neprimerno vedem in sem destruktiven? Ne, spoštujem vaše delo in upam, da tudi vi mojega. In to je osnova. Medijska zakonodaja, o kateri sprašujete, pa se pripravlja. Upam, da bo novi kulturni minister zagrizel tudi v ta problem.

V koalicijski pogodbi ste se zavezali k boju proti prekarno zaposlenim. A zdaj, ko je prišlo do dviga plač v javnem sektorju, smo priča ravno nasprotnemu razvoju. Mnoge javne institucije najemajo zunanje izvajalce, namesto da bi zaposlovale čistilke ali varnostnike. Kaj boste storili?

Upam, da bomo v kratkem podpisali sporazum z Levico, v katerem je opredeljen tudi boj zoper prekarno delo. Levica ima na tem področju velike načrte, za moje pojme težko uresničljive, a smo se zavezali, da bomo pri tem sodelovali.

Tudi v Sloveniji se je pojavila pobuda za uzakonitev evtanazije. Kakšno je vaše stališče?

Moje osebno stališče je, da je treba najprej urediti področje paliativne oskrbe. Najprej moramo zagotoviti, da lahko človek dostojno umre. Glede evtanazije pa moram priznati, da sem v to vprašanje močno osebno involviran, ker sem doživel muke obeh staršev, ki sta umrla za rakom. Mati se je res mučila, mnogo dlje kot oče. Petnajst minut po njeni smrti sem moral na oder. Seveda mi moja vera pravi, da si življenja nisi dal sam in si ga tudi nimaš pravice sam vzeti. A ko po drugi strani vidiš to trpljenje, kot sem ga sam videl, se vprašaš: Kaj je boljše? Toda, človeka bi z njegovo privolitvijo ubili, drugje pa bomo govorili o človekovih pravicah? Na prvi pogled, po tistem, kar sem doživel sam, bi takoj rekel ja. Če bi sam moral tako umreti, kot sem videl pri starših, je bolje, da me ta hip nekdo s kamnom po glavi. Ko gledamo širši kontekst, pa se mi porajajo dileme.

Obisk Viktorja Orbána na kongresu SDS ni bil ravno nekaj najboljšega, kar se med dvema državama lahko zgodi, in tudi zahvale Slovencev v madžarščini so me spomnile na neke druge čase.

Omenili ste vero. Verjetno spremljate aktualno razkrivanje spolnih zlorab v cerkvi?

Seveda. Vse, kar se slabega dogaja v 21. stoletju v imenu vere, je zloraba vere. Islamistični napadi so tudi zloraba vere. Islam je lepa religija in uči lepe stvari. Krščanstvo tudi, budizem isto. Vse vere so pot k enemu cilju in nobena vera ni nad drugo. A to, kar se dogaja sedaj, je zloraba vere. Ne moremo enačiti vere s pedofilijo in cerkvenimi odkloni.

Hotel sem vas vprašati, ali bi kot vernik pozvali cerkev k ukinitvi celibata.

Tako, kot pričakujem od cerkve, da ne bo na državo naslavljala nobenih pozivov, tudi sam cerkve ne bom pozival k ukinitvi celibata. Kot zgolj vernik brez državne funkcije cerkev lahko k temu pozovem, a dokler nosim funkcijo, tega ne bom storil. Zastopam Republiko Slovenijo. In upam, da se bodo tega držali tudi v RKC.

Ali na sestankih še kaj oponašate Janeza Janšo, če recimo želite koga prestrašiti?

No, ne vem, če s tem kogarkoli prestrašim. To je bolj tako, kot je s plesalci. Če si nekdanji plesalec, potem med hojo še vedno kdaj pa kdaj zaplešeš. V primernem krogu ljudi še tu in tam preizkusim svoj talent, a si seveda ne privoščim zgolj Janše, ampak tudi še koga drugega, in ne z namenom, da bi se iz koga norčeval. Sicer pa sem zdaj dobil še svojega imitatorja, Aleksandra Pozveka, kar jemljem kot kompliment. Recimo, da je to nekakšna karma, ki se mi vrača.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.