Vesna Teržan

21. 6. 2019  |  Mladina 25  |  Družba

Kako graditi v alpskem svetu

Zgodovina ljudskega stavbarstva in arhitekture nas nedvomno umešča med srednjeevropske dežele

Office arhitekti so v zaščitenem območju Bohinjskega jezera preoblikovali kar dve hiši. Leta 2015 so na primer prenovili alpski skedenj in ga namenili počitniškemu apartmanu v velikosti 120 kvadratnih metrov. Zunanjost je doživela minimalno spremembo. V notranjost pa so vstavili leseno školjko, ki v dveh nivojih omogoča prijetno bivanje. Vsi elementi (stene, tla, pohištvo) so iz brušene lokalne smreke.

Office arhitekti so v zaščitenem območju Bohinjskega jezera preoblikovali kar dve hiši. Leta 2015 so na primer prenovili alpski skedenj in ga namenili počitniškemu apartmanu v velikosti 120 kvadratnih metrov. Zunanjost je doživela minimalno spremembo. V notranjost pa so vstavili leseno školjko, ki v dveh nivojih omogoča prijetno bivanje. Vsi elementi (stene, tla, pohištvo) so iz brušene lokalne smreke.
© Tomaž Gregorič

Po vrhunskih uspehih kolesarja Primoža Rogliča so prebivalci Slovenije vedno bolj zagreti za kolesarjenje. V tej evforiji se zdi kolesarska pot, ki povezuje Zgornjo in Spodnjo Bohinjsko dolino, pionirski projekt. Že leta 2011 sta arhitekta Aleksander Ostan in Nataša Pavlin speljala traso kolesarske poti po starih poljskih in gozdnih poteh in ob poti oblikovala počivališča z različno arhitekturno opremo. V središču razmisleka je bil trajnostni vidik in v razgibani slovenski pokrajini bi lahko kolesarskim navdušencem uredili še nekaj podobnih poti. Slovenija, ki se razteza na površini 20.273 kvadratnih kilometrov, je dinamična pokrajina; z roba Panonske nižine prek predalpskega hribovja in Alp prehaja v dinarsko gorovje ter se nasloni na obalo Severnega Jadrana. Njena lega je dokaz, da Slovenija geografsko in kulturno pripada Srednji Evropi. Vendar nas zadnjih 20 let nekateri domači in tuji »preroki« želijo prepričati, da smo bili in smo vzhodnoevropska država. In vse kaže, da so prav oni tisti, ki po Sloveniji gradijo tako imenovano turbo arhitekturo v slogu vzhodnoevropskih oligarhov in pri tem ne upoštevajo niti geografske lege niti zgodovinskih dejstev, še najmanj pa kulturni kontekst. Žal je v zadnjih letih zraslo preveč tovrstne arhitekture. Preprosti projekti, kot je na primer bohinjska kolesarska pot, so častne izjeme.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.