Vesna Teržan

  • Vesna Teržan

    21. 6. 2024  |  Mladina 25  |  Družba  Za naročnike

    Forenzična arhitektura in urbicid / Tokrat žal o rušenju domov in ne o njihovi gradnji

    V Gazi smo priča enemu največjih genocidov in urbicidov v 21. stoletju. Izraelska vlada je na Hamasov teroristični napad 7. oktobra 2023 odgovorila silovito, tako silovito, da še vedno, že osem mesecev, bombardira gosto naseljeno palestinsko Gazo. Do nedavnega sta v njej živela okoli dva milijona prebivalcev. Doslej so ubili 40.000 civilnih prebivalcev, med njimi je največ otrok in žensk; torej tistih, ki pomenijo prihodnost Palestine. In kot poročajo le nekateri mediji, izraelska vojska prodira na palestinsko ozemlje, ruši domove in mori civilno prebivalstvo. Zob za zob, a hkrati so na delu tako imenovani kriteriji umetne inteligence za identificiranje sovražnih ciljev, ki v vojaških akcijah predvidevajo, koliko civilistov naj bo žrtvovanih ob iskanju Hamasovih vojakov. Nekateri podatki pravijo, da je en Hamasov vojak »vreden« 15 civilnih prebivalcev oziroma tistih, ki so tako imenovana kolateralna škoda. Grozno in nedoumljivo! O človeški »kolateralni škodi« odloča več med seboj povezanih izpopolnjenih računalniških sistemov, s katerimi v realnem času vojaški štab spremlja število ciljev na zemlji. Brez omahovanja lahko trdimo, da se na ozemlju Gaze izvajata urbicid in genocid.

  • Vesna Teržan

    21. 6. 2024  |  Mladina 25  |  Družba  Za naročnike

    Prostori plemenitosti in človečnosti

    Arhitekturo Maruše Zorec sta že pred desetletjem slovenska in mednarodna strokovna javnost prepoznali kot izredno in odlično. Vrednote njene arhitekture so opazili tudi pri nemški Družbi Heinricha Tessenowa (Heinrich Tessenow Gesellschaft) in ji za njen izredni opus 8. maja letos v Arhitekturnem centru Severnega Porenja - Vestfalije v Dortmundu podelili medaljo Heinrich Tessenow 2024. Kot so zapisali na Skladu Heinricha Tessenowa, so prejemniki medalj ustvarjalci izjemnih ustvarjalnih dosežkov na področju arhitekture in industrijskega oblikovanja. Medaljo so ji podelili za njen arhitekturni opus in predstavili izbor projektov iz obdobja 1999– 2019. V obrazložitvi so zapisali, da se v nizu prenov kulturne dediščine »jasno odraža njena strokovna kompetentnost, ki jo dopolnjuje visoka občutljivost za posebnosti določenega kraja in arhitekture. Posebno pozornost namenja materialom ter hkrati zaupa v obstoječe možnosti in arhitekturne danosti objekta, ki ga prenavlja. S prenovo pa tudi odkriva njegove skrite vrednosti. K vsaki nalogi pristopi s spoštovanjem in v vsakem projektu je viden izrazit občutek za ravnovesje.«

  • Vesna Teržan

    26. 4. 2024  |  Mladina 17  |  Družba

    Mestno življenje brez tržnice

    Mestne tržnice so povsod, v vseh mestih, med najživahnejšimi mestnimi točkami z dušo. Posebej stare, še ne modernizirane so tiste, ki dajo mestu značaj, so socialno pomembne in predvsem mestotvorne. So tiste, ki bivanje v mestu popestrijo tudi iz etnološkega, antropološkega, gospodarskega in trajnostnega vidika. Med tovrstnimi je tudi osrednja ljubljanska tržnica, kjer poteka živahno družabno življenje, na kateri prodajajo kmetje in kmetice, branjevke in branjevci iz sosednjih ljubljanskih vasi (nekoč tudi iz Trnovega, kjer je bil zelenjavni vrt meščanov). Tako lahko ljubljansko meščanstvo kupuje svežo hrano, pridelano le nekaj kilometrov proč od njihovih domov. Ljubljanska tržnica pa ima tudi arhitekturne odlike. Od reke jo ločujejo slikovite Plečnikove arkade, ki so del arhitektovega opusa, leta 2021 vpisanega na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. Že minimalni posegi v stanje tega kulturnega spomenika ali drugačni pogoji in razmerja v prostoru, da ne govorimo o morebitnih poškodbah, ki bi nastale ob gradnji garaže, lahko povzročijo izbris s tega pomembnega seznama svetovne kulturne dediščine. In prav to, izbris, se lahko zgodi Plečnikovemu arhitekturnem opusu, če bodo na Mestni občini Ljubljana (MOL) vztrajali pri gradnji štirinadstropne podzemne garaže pod tržnico. Bolj kot mestni svet, ki naj bi zastopal interese ljubljanskih meščanov, vztraja pri projektu župan, naravnost iracionalno proti vsem strokovnim in umnim dokazom, da bo garaža pod osrednjo ljubljansko tržnico prinesla ogromno škode prebivalcem, koristi pa morda le investitorjem in »kapitalu« ter nebrzdani turistifikaciji in gentrifikaciji glavnega slovenskega mesta.

  • Vesna Teržan

    19. 4. 2024  |  Mladina 16  |  Kultura

    Spremenimo svet na bolje!

    Vizualna umetnica Vesna Bukovec je aktivna državljanka sveta, mar ji je za ta svet, za človeštvo, ki s plapolajočimi zastavami neoliberalnega kapitalizma neutrudno drvi v prepad in svoj propad. Na enega izmed vidikov propada opozori že ob vstopu v galerijski prostor z zapisom: »Stop vojni v Ukrajini! Svoboda Ukrajini!« Ob zapisu je narisan golobček miru z oljčno vejico v kljunu. Vojna je zagotovo najbolj grozno in najbolj ne-umno početje današnje svetovne politike, tako je umetnica nasproti temu napisu diagonalno čez galerijski prostor postavila še enega: »Stop genocidu v Gazi! Svobodna Palestina!« Ob njem je narisan deček Handala, simbol palestinskega upora.

  • Vesna Teržan

    22. 3. 2024  |  Mladina 12  |  Kultura

    Neukrotljiva domišljija

    Predavalnica na ljubljanski Filozofski fakulteti, kjer je običajno potekal seminar profesorja dr. Naceta Šumija, je bila razmeroma polna, zbrala se je skupina študentov in študentk iz vseh štirih letnikov študija umetnostne zgodovine. Napovedan je bil poseben seminar, profesor je v goste povabil inovativnega mladega umetnika, takrat 33-letnega Tomaža Kržišnika, ki je kakšno leto pred tem (1975) prejel nagrado Prešernovega sklada za likovno podobo pravljice Zlata ptica. S tem ko ga je Šumi povabil v seminar, ga je po svoje že »kanoniziral« in postavil v uradni umetnostnozgodovinski niz priznanih ustvarjalcev in ustvarjalk. Predstavil ga je kot izrednega oblikovalca in ilustratorja.

  • Vesna Teržan

    15. 3. 2024  |  Mladina 11  |  Kultura

    Pot v Bagdad

    Že nekaj časa je razmišljala o potovanju v očetovo deželo. A ni bila prepričana, da se bo oče strinjal, saj je Irak zapustil že zdavnaj, pred dobrimi 49 leti, ko se je moral umakniti v tujino, prišel študirat v Slovenijo, na Akademijo za likovno umetnost, si tukaj ustvaril družino in ostal. Navsezadnje pa so se v Iraku šele pred dobrim letom razmere toliko sprostile, da je bil obisk mogoč. Začutila je, da že predolgo odlaša, da je skrajni čas, da se odpravi tja. A nobena priprava na to prvo potovanje v očetovo deželo ni mogla biti dovolj temeljita, da bi jo pripravila na realnost. Pred potovanjem je veliko brala o Iraku, tudi o vojni, gledala dokumentarce, brala članke ... ne, nič je ni moglo pripraviti na dejansko stanje v povojnem Iraku. Prizadelo jo je, ko je dojela, zakaj in kako je mednarodna politična skupnost prepustila Irak uničenju in kako so leta krute vojne obubožala in zdesetkala tamkajšnje prebivalstvo. Prevzela jo je žalost.

  • Vesna Teržan

    8. 3. 2024  |  Mladina 10  |  Kultura

    Intelektualna širina in svetovljanstvo

    S 1. januarjem se je izteklo leto, uradno posvečeno arhitektu Edvardu Ravnikarju. A ko govorimo o njem, ne govorimo le o njegovi arhitekturi in urbanizmu, ampak predvsem o modernizmu in njegovi vlogi v družbi, kajti Ravnikar pooseblja prav to. Modernizem je prelomil s predhodnimi arhitekturnimi praksami in načini načrtovanja, spremenil je razmišljanje o arhitekturi in njenem namenu ter se osredotočil predvsem na njeno funkcionalnost. V svojem bistvu ni slog, ampak družbeno gibanje, ki je že v prvi tretjini 20. stoletja vzpostavilo novo paradigmo, pa tudi nov arhitekturni izraz. Tako so arhitekti modernisti z Atensko listino, ki jo je nekoliko po svoje zapisal in leta 1943 objavil Le Corbusier, svetu predstavili nova načela v urbanizmu in arhitekturi. Iskali so nove koncepte socialnih stanovanj, preizkušali stanovanjske tipologije in iskali optimalne stanovanjske tlorise, uvajali industrializirano gradnjo, rabo prefabriciranih gradbenih elementov, sledili novim tehnološkim možnostim in gradbenim materialom (beton, jeklo, steklo …) ter njihovi brutalni estetiki, zato tovrstno arhitekturo poimenujemo tudi z izrazoma brutalizem in funkcionalizem. Eno izmed znamenitih gesel tega gibanje je »form follows function« (oblika upošteva namen oziroma funkcijo), veljalo pa ni le za arhitekturo, ampak tudi za industrijsko oblikovanje in notranjo opremo.

  • Vesna Teržan

    5. 1. 2024  |  Mladina 1  |  Družba

    Toni Negri (1933–2023)

    Šestnajstega decembra 2023 je preminil Antonio Toni Negri, marksist, sociolog in filozof, profesor političnih znanosti na Univerzi v Padovi in predavatelj med drugim na pariški fakulteti École Normale Supérieure. Kot filozof se je posvetil proučevanju nizozemskega filozofa Barucha Spinoze (1632–1677), svojo politično misel in raziskovanje sodobne družbe pa je predstavil v razpravah, objavljenih v trilogiji: Imperij (2000), Multituda (2004) in Commonwealth (2009) skupaj z Michaelom Hardtom (1960), političnim filozofom in literarnim teoretikom.

  • Vesna Teržan

    22. 12. 2023  |  Mladina 51  |  Kultura

    Fluidnost dvanajste noči

    Kar hočete, se lahko zgodi na dvanajsto noč po božiču, na prastari verski praznik v noči s 5. na 6. januar. Dvanajsta noč je po starem izročilu zadnja v ciklu noči, ki se zvrstijo po zimskem solsticiju – od 24. decembra do 6. januarja. V poganskih časih je bil to poseben trenutek, ko je človek vzpostavil stik z drugimi svetovi. Praznik je po svoje prevzelo krščanstvo, a je na začetku 17. stoletja pridobil bolj karnevalsko naravo. Torej, kar hočete – zdaj moški, zdaj ženska kot predmet poželenja v noči, ko se razbohoti labirint nereda, ko se izriše parabola iztirjenega sveta, ki se prepušča šemljenju in tra(ns)vestiji, razvratu, pastem dvoumnosti in nasprotij.

  • Vesna Teržan

    8. 12. 2023  |  Mladina 49  |  Kultura

    Punk, glas neodvisnosti in kritičnosti

    Kako današnji mladi generaciji TikToka, Instagrama, Facebooka in drugih družabnih omrežij razložiti, kaj je bil punk in zakaj se je sploh zgodil? Delni odgovor bi lahko našli na Wikipediji, kjer piše, da je bil punkrock protiinstitucionalno glasbeno gibanje, ki je vztrajalo od leta 1976 pa približno do konca osemdesetih let 20. stoletja. Angleški izraz punk pomeni gnil, ničvreden, tudi nesramen. Uporna britanska mladina si ga je nadela, da bi jasno pokazala razliko in že s samopoimenovanjem nakazala, da ima dovolj zlagane in spolitizirane utvare o lepoti in sreči, medtem ko je družbo stiskala za vrat neoliberalna thatcherjanska politika z nespametnimi rezi v gospodarstvo in z rastočo inflacijo. Delavski razred je »cagal« pod težo Margaretinih ukrepov. Punkerji so pokazali, da imajo dovolj družbene mimikrije, ki so jo uprizarjali politika, uradne družbene institucije in njihovi podaljški v takratnih medijih. Z gnevom so pljunili na obstoječo kapitalistično družbeno ureditev in postavili svoje vrednote, ustvarili drugačno glasbo in samosvoj estetski izraz ter zahtevali pravičnejšo družbo, v kateri bodo tudi oni imeli prihodnost.

  • Vesna Teržan

    10. 11. 2023  |  Mladina 45  |  Kultura

    Enakovredne, enakopravne?

    Tako kot nekoč, ko so bile ženska ustvarjalnost, ženska pobuda, ženski užitek in ženska družbena dejavnost kamen spotike, so pri marsikaterem moškem v sodobni družbi še vedno. Še vedno se najdejo takšni, ki ženskam z veliko težavo priznavajo enakovrednost umskih sposobnosti, enakopravnost v družbi in pravico do enakih možnosti. Kljub in navkljub »tradicionalni« nenaklonjenosti javnemu delovanju žensk so nekatere od njih že v preteklosti presegale okvire osebnega in zasebnega življenja ter posegale v javno življenje, v razvoj znanosti in umetnosti ter pomembno vplivale na družbo, na javno življenje in na razvoj številnih področij. Pa najsi to moški del družbe prizna ali ne. To je dejstvo.

  • Vesna Teržan  |  foto: Janez Zalaznik

    3. 11. 2023  |  Mladina 44  |  Družba

    Človek, ki skrbi za mestna drevesa

    Vse izrazitejše podnebne spremembe, ki botrujejo radikalnim vremenskim pojavom, kot so huda poletna vročina in drugič spet ujma z močnim vetrom in dežjem, zaradi katerega sledijo poplave, so našo pozornost končno preusmerile k razmisleku, kako zares ravnamo z naravo, hkrati se je spremenil tudi naš odnos do odločevalcev in politike. Državljani zahtevamo, da politika prisluhne nam in naravi. Kakšne bodo v prihodnje bivalne razmere na podeželju in v mestih, se sprašujemo. Tako se je med drugim v središču naše pozornosti znašla tudi pomembnost odraslih dreves, s tem pa pomen arboristike, vede o gojenju, negovanju in zdravljenju dreves.

  • Vesna Teržan

    4. 8. 2023  |  Mladina 31  |  Kultura

    Škofjeloški potencial

    Avgust je njihov mesec – mesec, ko Sodobni tekstilni center Kreativnice na široko odpre vrata na Spodnjem trgu v Škofji Loki. Ob tej priložnosti na trgu pred sosednjo staro kaščo v okviru festivala Pisana Loka pripravijo urbani piknik s hrano in glasbo, poimenovan Skupna miza. Tako bo tudi letos, v nedeljo, 27. avgusta, ko bo glasbeni del prispevala harfistka, skladateljica, performerka in pevka Zvezdana Novaković. Kreativnice se dobro zavedajo, da je treba skrbeti za skupnost, ki jim zagotavlja spodbudno ustvarjalno okolje. Sodobni tekstilni center Kreativnice je namreč vzpostavila Razvojna agencija Sora z evropskimi sredstvi in s podporo BSC Kranj in Občine Škofja Loka, center je nato dobil še prostor za delovanje v hiši sredi starega mestnega jedra.

  • Vesna Teržan

    21. 4. 2023  |  Mladina 16  |  Kultura

    Dekarbonizacija in dekolonizacija

    Že pred dvema letoma, na 17. mednarodnem arhitekturnem bienalu, je bila v ospredju problematika našega sobivanja na planetu, torej sodelovanje vseh ključnih akterjev ter arhitektura kot socialna komponenta in družbeno nadvse relevantna tema. Na letošnjem, ki bo potekal od 18. maja do 26. novembra, se bodo poleg tematiziranja uspešnega ali manj uspešnega sobivanja ukvarjali še z nekaj zanimivimi temami: nestabilnostjo in polarizacijo današnjega sveta, procesi dekolonializacije in dekarbonizacije, torej zmanjšanjem ogljičnega odtisa v luči skupnega delovanja vseh akterjev na planetu. Poudarek bo na poskusu spreminjanja pogleda na svet in tudi iskanju rešitev za probleme, ki jih povzročajo podnebne spremembe. Tako se zdi, da bodo sama arhitektura in njene strukture v prostoru v drugem planu. Ambiciozna je tudi želja organizatorjev, da bi spodbudili uresničitev vizije sodobne, zelo raznolike in vsevključujoče družbe.

  • Vesna Teržan

    21. 4. 2023  |  Mladina 16  |  Kultura

    V peklu antropocena

    Kako je z našo prihodnostjo? Bo prišla? Je že tukaj ali pa smo jo že zamudili? Bomo lahko vstopili vanjo ali nas bodo steklena vrata za vedno zadržala tukaj, v tem peklu antropocena, kot imenujemo sedanjo geološko dobo – dobo, katere začetek se ujema z začetkom usodnega človekovega vpliva na planet in s tem tudi na podnebne spremembe?

  • Vesna Teržan

    14. 4. 2023  |  Mladina 15  |  Kultura

    Greben s perjanico

    V gradu Zaprice bo še vse do prihodnjega januarja na ogled vznemirljiva razstava o treh prazgodovinskih čeladah, najdenih na območju Slovenije. Idejo, da obiskovalcem ponudijo napeto pripoved o usodah in zanimivih poteh teh treh čelad, muzejskih eksponatov z večplastno zgodovino, so skupaj uresničili trije slovenski muzeji – Medobčinski muzej Kamnik, Narodni muzej Slovenije in Dolenjski muzej Novo mesto. Zgodba sega v nedavno zgodovino, ko so muzejske zbirke šele nastajale, a se je že približno vedelo, kaj arheološka izkopavanja pomenijo, seveda pa tudi v obdobje prazgodovine, v čas, ko so te čelade nastale.

  • Vesna Teržan

    3. 3. 2023  |  Mladina 9  |  Kultura

    Arhitekt Saša Dev je v Mariboru med prvimi projektiral moderna stanovanja

    Do druge svetovne vojne je bil Maribor najhitreje razvijajoče se mesto v državi, kar se je izražalo tudi v arhitekturi in v nastajanju pomembnih mestotvornih stavb. Prav arhitekt Aleksander Saša Dev (1903–1967) je s svojimi projekti pospešil razvoj tega mesta. Njegova arhitektura hkrati izkazuje, koliko je še sledil svojemu profesorju Jožetu Plečniku in koliko so se ga že dotaknili takratni trendi v arhitekturi. Navsezadnje je najprej študiral arhitekturo v Münchnu in kasneje v avstrijskem Gradcu, v Ljubljani pa je pri Plečniku diplomiral leta 1927.

  • Vesna Teržan

    20. 1. 2023  |  Mladina 3  |  Kultura

    Ob boku najboljšim

    Zgodovinsko obdobje, v katerem je deloval arhitekt Aleksander Saša Dev (1903–1967), je bilo burno in vznemirljivo. Navkljub gospodarski krizi je v tridesetih letih 20. stoletja Maribor utripal v dinamičnem družbenem in ekonomskem ritmu. V desetih letih pred drugo svetovno vojno je Dev izdelal več kot 50 arhitekturnih projektov tudi zato, ker je imel razgledane naročnike. V Mariboru je projektiral javne zgradbe, industrijska poslopja, večstanovanjske stavbe, družinske vile, trgovske lokale, pa tudi počitniške vile na Pohorju. Gradil je svetovljansko arhitekturo in za nekaj trenutkov mesto ob Dravi rešil iz provincialnih spon.

  • Vesna Teržan

    2. 12. 2022  |  Mladina 48  |  Kultura

    Kje so naši horizonti?

    Interdisciplinarnega umetnika Marka A. Kovačiča (1956), pionirja večmedijske umetnosti in zagotovo enega najpomembnejših začetnikov novovalovskega performansa, danes poznata predvsem starejša in srednja generacija ljubiteljev sodobne slovenske umetnosti. A njegov opus je pomemben predvsem za najmlajšo generacijo, ki se šele začenja zanimati za umetnost ali pa tudi sama vstopa v polje video umetnosti in interdisciplinarnih projektov. S tem, ko gledamo pionirske videe Marka A. Kovačiča, spoznavamo estetiko in etiko 80. let, in ker njegovi videi temeljijo na prvinah evropskih zgodovinskih avantgard, posredno spoznavamo tudi te. S tem, ko te videe gledamo, spoznavamo tudi pionirske tehnike ustvarjanja videov – recimo posebno tehniko »croma key«, v kateri je Kovačič kombiniral računalniško grafiko, mehanične animacije in performans, vsemu temu pa je fizično dodal še likovno ozadje.

  • Vesna Teržan  |  foto: Uroš Abram

    11. 11. 2022  |  Mladina 45  |  Kultura

    Saša Nabergoj / »Sodobna umetnost je kot ogledalo ali kladivo družbe«

    Umetnostna zgodovinarka in kulturna menedžerka Saša Nabergoj ima za seboj uspešno kariero. Preden je postala direktorica Loškega muzeja v Škofji Loki, je dve desetletji (1995–2015) delovala kot vodja kulturnih projektov, kustosinja, kritičarka, publicistka, urednica, organizatorka in predavateljica v neodvisni sferi sodobnih umetnosti. A ne le doma – od samega začetka je bila vpeta v mednarodni svet sodobne umetnosti, razstave je pripravljala denimo v Izmirju, Tirani in Stockholmu. Petnajst let (2000–2015) je bila pomočnica direktorice SCCA-Ljubljana, Zavoda za sodobno umetnost. Poleg tega je pri tej nevladni organizaciji kar 18 let vodila Svet umetnosti, šolo za kustose in kritike sodobnih umetnosti, kar pomeni, da je delala z najobetavnejšimi mladimi ljudmi, ki sta jih zanimala umetnostna kritika in kuriranje razstav. Danes so dejavni v domala vseh umetnostnih institucijah, v nevladnih organizacijah, številni tudi v mednarodnem prostoru.

  • Vesna Teržan

    4. 11. 2022  |  Mladina 44  |  Kultura

    Ko fake postane žlahtni original

    Kje in kako začeti pripoved o zasedbi Fake Orchestra? Dejstev, romaneskne pripovedi, anekdot in dogodkov, ki povezujejo zgodbe odličnih slovenskih glasbenikov ter sestavljajo veliko sliko o »Fejkih«, je za nekaj filmov in tudi za obsežno monografijo s priloženo glasbo, ki bi jo veljalo napisati in izdati. So fenomen, in to iskriv, inteligenten in žlahten. Kje torej začeti? Morda kar pri Igorju Leonardiju, kitaristu, skladatelju in glasbenem aranžerju, multiinstrumentalistu, in pri njegovem vztrajnem iskanju prave glasbe. Prepotoval je skoraj vse celine in pri tem raziskoval temelje glasbe, spoznaval nove inštrumente, se jih naučil igrati in jih tudi izdelati.

  • Vesna Teržan

    21. 10. 2022  |  Mladina 42  |  Kultura

    Je feminizem vedno tudi antirasizem?

    Ljubljanska festivalska jesen je bogata in pestra in njen nepogrešljivi del je tudi festival Mesto žensk. Njegove vztrajne organizatorke so ga letos pripravile že osemindvajsetič in vnovič dokazale, da je razlogov za festival, ki tematizira spolno (ne) enakost in (ne)enakopravnost v družbi, še zmeraj veliko ali celo vedno več. Še zlasti, ker osrednjo temo vedno postavijo na presečišče vseh drugih življenjskih okoliščin, temu pa poskuša slediti tudi produkcija inovativnih in drznih umetniških praks in prireditev. Nič drugače ni bilo letos, ko so organizatorke med drugim pripravile tridelno razstavo Jug v nas, ki bo na ogled še vse do 3. novembra. Kurirala jo je nova vodja festivala Iva Kovač, vizualna umetnica in kuratorka, in z razstavo pred nami razgrnila okruške letošnje festivalske teme – razmislek o prikritem rasizmu, ki med nami tli tudi kot posledica kolonialnih politik evropskih držav (monarhij, diktatur in republik).

  • Vesna Teržan

    23. 9. 2022  |  Mladina 38  |  Družba

    Skladnost in ravnovesje

    Stal je na skali, lahen veter se je zaganjal v borovce in bližnje grmičevje, da je listje nežno ječalo, zrl je čez globoki zaliv proti polotoku Pelješac. Čudovita pokrajina, modrina morja in sinjina neba, vprašal se je, kako v to lepoto umestiti premostitveni objekt – viadukt, da se bo z naravnimi danostmi zlil v celoto. Vedel je, ključna je harmonija. »Lepota tega mostu je v tem, da je tako velik, hkrati pa je nežen in ima filigransko strukturo. To nista dva ogromna pilona, ki prebijeta prostor, ampak most ostaja linearen. Ni torej ogromna vertikala, temveč se zlije s prostorom,« razloži Marjan Pipenbaher, gradbeni inženir in projektant, ki si je pridobil svetovni ugled in zato s svojim birojem Pipenbaher Consulting Engineers zmagal na mednarodnem javnem natečaju za gradnjo mostu na polotok Pelješac, tudi v sodelovanju s hrvaškim inženirjem za mostove Juretom Radićem (1953–2016) in Zavodom za konstrukcije Gradbene fakultete Univerze v Zagrebu; most je gradilo kitajsko podjetje. Zdaj, ko je dograjen, je eden največjih v Evropi, gradnja pa je stala skoraj 300 milijonov evrov.

  • Vesna Teržan

    16. 9. 2022  |  Mladina 37  |  Kultura

    Ko dizajn preseže svoj čas

    Nekoč so Ranka Novaka navduševali zemljevidi; tam pri osemnajstih letih je bil prepričan, da se bo ukvarjal z geografijo. V bistvu ga je očarala zgoščena struktura informacij, ki jih dajejo zemljevidi, saj gre za natančen sistem. A se je po maturi odločil za študij arhitekture in le na videz šel po poti očeta arhitekta. Leta 1968 je iz Zagreba, kjer se je dve desetletji prej rodil, nato pa šolal in socializiral, prišel v Ljubljano študirat arhitekturo. Najprej je prav zaradi jezika nihal med študijem v Zagrebu, Beogradu ali Sarajevu, a se je nazadnje znašel v Ljubljani, v vrtincu študentskih nemirov. Diplomiral je leta 1975 na oddelku za arhitekturo takratne Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo pri profesorju Edu Ravnikarju z nalogo Vizualne komunikacije in sistemi obveščanja v javnem prometu. To je neizpodbiten dokaz, da ga je že med študijem arhitekture zanimalo grafično oblikovanje, zanimali pa so ga tudi sistemi. Torej se ne smemo čuditi, da je v tistem obdobju zase in za sošolce prevedel eno zgodnjih in ključnih teoretskih knjig Typographie (1967) Emila Ruderja, švicarskega tipografa in grafičnega oblikovalca, ki je bil tudi profesor na znameniti Šoli za oblikovanje v Baslu.

  • Vesna Teržan

    12. 8. 2022  |  Mladina 32  |  Kultura

    Kostja Gatnik (1945–2022)

    Preveč je tega odhajanja! Žalostna in jezna pomislim, kakšni časi, ne mine mesec, da ne bi izvedela za smrt prijatelja ali znanca ali katere od znanih osebnosti, ki so ukrojile naše stoletje. V sebi zakričim – dovolj, ni še čas! In za Kostjo nikakor še ni bil čas. Še toliko zamisli in načrtov je imel, še toliko želja, ki bodo za vedno ostale neuresničene.

  • Vesna Teržan

    12. 8. 2022  |  Mladina 32  |  Kultura

    Odtis našega časa

    Teza enega izmed mojstrov klasične grafike, da je za grafiko kot zvrst nujna predvsem urbana kultura, torej urbana kultura kot vitalna podstat grafične umetnosti, je lahko zanimiva. Je imel z urbano kulturo v mislih življenjski slog v mestih, kjer se hodi v gledališče in kino, galerije in muzeje, kjer so univerze in akademije, kjer potekajo javna predavanja in razprave, kjer so kavarne in mestni parki in kjer živijo tudi različne subkulture? Skratka, urbano kot zmes vsega tega, kot osvobojeni prostor ustvarjalne spontanosti ter hkrati individualne in kolektivne rabe urbanega prostora in prostor, kjer se med drugim oblikujejo tudi antagonizmi med subkulturo in mainstreamom. Morda ta teza drži in se lahko njene sledi »čitajo in vidijo« tudi na razstavi Odtisi in vtisi 2 v Tivolskem gradu, v Mednarodnem grafičnem likovnem centru (MGLC), v edini za grafično umetnost specializirani slovenski instituciji. Razstava Odtisi in vtisi 2 je po desetih letih druga po vrsti v organizaciji MGLC, ki nam na podlagi javnega poziva umetnikom in umetnicam omogoča pregled slovenske grafične produkcije zadnjih petih let. Prvo takšno razstavo – Odtisi in vtisi – so razgrnili v daljni pomladi 2012.

  • Vesna Teržan

    24. 6. 2022  |  Mladina 25  |  Kultura

    Oblikovalec, ki je uporabnim predmetom dal popolno obliko

    Oblika je popolna le takrat, ko sledi osnovni rabi predmeta. Italijanski oblikovalec Enzo Mari sploh ni stremel predvsem k popolnosti svojih oblikovalskih predmetov, bolj mu je šlo za jasnost, enostavnost in predvsem za socialni vidik, da bi bili njegovi izdelki cenovno dostopni vsem. Bil je oblikovalec, ki je delal za industrijo in za kapitalistični sistem ter ga hkrati poskušal spodkopati in mu nastaviti pasti. Veljal je za večnega upornika in je s svojo ostro kritiko ter tudi z delovanjem poskušal kapitalistični sistem spremeniti prav znotraj njegovega produkcijskega ustroja. V tem ni uspel, a je postal legenda italijanskega industrijskega in produktnega oblikovanja. Ni hotel biti zvezda, temu se je upiral, vendar je bil preveč pomemben ustvarjalec, da bi se lahko skril v anonimnost. S svojimi dejanji, deli in načinom razmišljanja je vplival na posameznike številnih generacij oblikovalcev po vsem svetu. Tako je nehote postal tudi velika osebnost svetovnega oblikovanja. Enzo Mari pa ni bil le oblikovalec uporabnih predmetov, bil je umetnik, mislec, aktivni državljan z jasnimi političnimi stališči. Drobec njegove ustvarjalnosti lahko zdaj vidimo tudi na 27. bienalu oblikovanja (BIO 27) v Ljubljani.

  • Vesna Teržan

    22. 4. 2022  |  Mladina 16  |  Družba

    Arhitektura po meri človeka in planeta

    Zdi se, da je bila leta 1979 ustanovljena Pritzkerjeva nagrada vse do devetdesetih let namenjena (in tudi razumljena) le za nagrajevanje življenjskega dela priznanih arhitektov pretežno iz anglosaških dežel s poudarkom na ZDA in VB, manjkrat so je bili deležni Španci, Francozi, Nemci in Skandinavci. Zato pa so Pritzkerjeve žirije pogosto nagradile japonske arhitekte, manj kitajske in korejske, pa vendar opazile tudi brazilska modernista Oscarja Niemeyerja in Paula Mendesa da Rocho ter Avstralca Glenna Murcutta. Tako ima letošnja izbira Kéréja simboličen pomen, saj poskuša popraviti zgodovinske krivice in postaviti v ospredje vprašanja identitete, pomena različnih kultur, vloge trajnostnega in vzdržnega načina razvoja civilizacije in tudi arhitekture, ki pri načrtovanju upošteva osnovne potrebe prebivalstva, omejena finančna sredstva, sodelovanje s skupnostjo, pa tudi to, kako redefinirati tehnološke standarde in uporabo tehnologije nasploh, ter razmislek, kako zagotoviti, da ljudski, domači postopki gradnje ne bodo prepuščeni pozabi. Vse to so tudi značilnosti Kéréjeve arhitekture in pri vsem tem njegove stvaritve ne izgubijo čara dobre arhitekture.

  • Vesna Teržan

    15. 4. 2022  |  Mladina 15  |  Kultura

    Vse okoli nas je oblikovanje

    Vsi se strinjajo, da če je danes kdo, ki si zasluži to visoko strokovno priznanje – nagrado brumen za življenjsko delo –, je to zagotovo profesor Peter Skalar. Na marsikaterem področju grafičnega oblikovanja in vidnih sporočil je opravil pionirsko delo. Tudi zaradi tega je ena najpomembnejših osebnosti grafičnega oblikovanja in vidnih sporočil v Sloveniji. Navsezadnje bienala slovenskega oblikovanja in Fundacije Brumen ne bi bilo, če Skalar ne bi zagrizel v ta projekt in ga skupaj s kolegi izpeljali leta 2003. Bil je prvi med soustanovitelji Fundacije Brumen, bil je član njenega upravnega odbora in je več let vodil fundacijo in tudi bienale vidnih sporočil. Fundacija Brumen je zavod v javnem interesu, katerega naloge so promocija kakovostnega oblikovanja ter seznanjanje širše javnosti s pomenom oblikovanja in opozarjanje nanj; najpomembnejše orodje pri tem je prav bienale, letos že deseti po vrsti.

  • Vesna Teržan

    4. 3. 2022  |  Mladina 9  |  Družba

    Zelene mestne površine

    Povsod, tudi pri urejanju javnega prostora, je prevladal neoliberalni miselni model s svojim geslom – trg bo uredil vse. Tako je med drugim posegel v urejanje mestnih javnih in zelenih površin. Urejena narava kot infrastruktura, ki naj služi sistemu in ustroju zabetoniranih mestnih struktur? »Seveda!« pravi dr. Maja Simoneti, krajinska arhitektka in urbanistka z dolgo prakso načrtovanja in proučevanja upravljanja mestnih zelenih površin. Že nekaj let je zaposlena na Inštitutu za politike prostora (IPoP), v nevladni, svetovalni in raziskovalni organizaciji, ki se ukvarja s trajnostnim urejanjem prostora. Pred tem je dolga leta službovala na Ljubljanskem urbanističnem zavodu, kjer je izdelovala prostorske načrte in strokovne podlage ter raziskovala za potrebe države in občin. Tako je vpeta v prizadevanja za celostno in strokovno urejanje javnih in posebej zelenih površin že več kot 30 let. Za svoje vztrajno in natančno strokovno delo je prejela več strokovnih nagrad, poznamo pa jo tudi po nekaterih študijah, kot je knjiga Mestne zelene površine iz leta 1997 pa knjiga o