Intervju / Zoran Poznič, minister za kulturo: Kultura ni dodaten strošek, v resnici je dodana vrednost

Prihod Zorana Pozniča na ministrstvo za kulturo je bil manjše presenečenje. Med razpravo o mobingu na ministrstvu, v času odstopanja prejšnjega ministra Dejana Prešička, se je, tedaj še direktor Delavskega doma v Trbovljah, oglasil pri stranki SD in se ponudil, da bi prevzel položaj. V intervjuju trdi, da je med Trbovljami in slovensko kulturno politiko veliko vzporednic, tako kot Trbovlje nekoč je zdaj zaspalo tudi ministrstvo za kulturo. To kani spremeniti. Je nenavaden politik, govori naravnost, je neposreden, ne olepšuje, je trmast. Vprašanje je, kakšen bo njegov mandat, kakšna je njegova resnična politična moč v primerjavi z, denimo, močjo ministra za finance in kako uspešen bo na ministrstvu pri omejevanju množice interesnih skupin.

Poznič najraje kipari, tolče z dletom in kladivom, ustvarja. In ravno zbujanje ustvarjalnosti, zbujanje vsega tistega, kar človeka žene k ustvarjanju, je po njegovem mnenju temeljno poslanstvo ministrstva za kulturo. Ministrstvo pač ne sme biti socialna ustanova.

Gospod minister, dobre tri mesece ste na položaju, preskok z vodenja kulturne institucije v malih Trbovljah na državno ministrstvo, ki je prepredeno s številnimi interesi, je velik. Kakšne so razlike?

Če sem iskren, razlika ni tako gromozanska, kot si ljudje predstavljajo. V resnici gre za podobne principe delovanja, načela, le ljudi je več. Ko pravim ljudi, imam v mislih človeške usode, človeške zgodbe; ko sem prišel na položaj ministra za kulturo, je bil tukaj fokus mojega delovanja. Kako diha kolektiv? Kakšni so medosebni odnosi? Kakšna je motivacija zaposlenih? V teh prvih stotih dneh je bilo resnično treba vložiti ogromno energije v vzpostavljanje tvornega, delovnega, humanega ozračja. To je temelj za nadaljnje delo, mislim, da nam je to večidel uspelo.