Staš Zgonik

28. 6. 2019  |  Mladina 26  |  Družba

Medvedja usluga

Medvedkin napad je razorožil nasprotnike odstrela

Na Vrhu nad Želimljami, manj kot 30 kilometrov iz Ljubljane, je v zgodnjih jutranjih urah medvedka v družbi dveh mladičev na domačem vrtu napadla 80-letno gospo in jo poškodovala. Za povrhu se je incident zgodil 50 metrov od hiše nekdanjega okoljskega ministra Jureta Lebna, varnostna kamera, pa je medvedjo družino posnela tik pred napadom.

Na neki sprevrženi način je napad politikom, ki so se morali zadnje mesece v razgreti javni razpravi otepati očitkov o krvoločnem odnosu do divjih zveri, prišel kot naročen. Kmetijska ministrica Aleksandra Pivec, ki je izsilila interventni zakon, je zapisala, da se je zgodilo tisto, »česar sem se najbolj bala«. Da ima »vse svoje meje, tudi skrb za okolje,« pa je tvitnil premier Marjan Šarec. Lonček je pristavil tudi okoljski minister Simon Zajc, češ da je sobivanje porušeno, »tudi zaradi ustavitev rednih odvzemov iz narave, ki jih predlaga ministrstvo. Upam, da bo v prihodnje več posluha za strokovne argumente in da do takih dogodkov nikoli več ne pride.«

Napadi medvedov na ljudi so izjemno redki. Kot poudarja dr. Miha Krofel z ljubljanske Biotehniške fakultete, največji poznavalec zveri v Sloveniji, se v Sloveniji vsako leto pripeti več tisoč neposrednih srečanj človeka z medvedi, zgodita pa se, žal, v povprečju tudi dva napada s poškodbami. Smrtnih primerov v zadnjih 40 letih ni bilo, čeprav niso izključeni. »So pa poškodbe običajno lažje, saj medved človeka ne napade kot plenilec, ampak so bili še vsi obravnavani napadi do sedaj posledica obrambne reakcije – ko se je medved ustrašil in se je v položaju, v katerem se je znašel, odločil, da se raje brani, kot zbeži.« Najpogostejši razlog za napad je prav prisotnost medvedjih mladičev.

Za medvedko so pristojni odredili izredni odstrel, usoda mladičev pa je odvisna od tega, ali sta že dovolj stara, da bosta preživela brez mame. S tem ko se je razprava o odstrelu premaknila z nedoločene množice 200 medvedov na točno določeno mlado medvedjo družino, se je povečala tudi empatija v javnosti. Na družabnih omrežjih je bilo mogoče prebrati številne zapise v obrambo zaščitniškemu vedenju medvedke in pozive k preklicu izrednega odstrela.

Po besedah Mihe Krofla napad, če gre za nenadno srečanje med medvedom in človekom, še posebej če gre za medvedko z mladičem, v splošnem ne pomeni samodejno odstrela. »To se dojema kot normalno vedenje medvedke, kadar se počuti ogroženo.«

A upoštevati je treba dodatni okoliščini – ista medvedka naj bi bila pred kratkim v gozdu že napadla tekača, kar nakazuje na njeno nekoliko napadalnejšo naravo, hkrati pa se je napad zgodil v naselju. »V tem primeru se strinjam z odstrelom,« pravi dr. Krofel. »Sploh, ker je bila pred dnevi sprejeta odločitev o odvzemu 200 medvedov, in predstavljam si, da bo ta medvedka šla v kvoto – torej bo na njen račun preživel drug, potencialno manj napadalen medved.«

Strokovnjaki, tudi Krofel, se načeloma strinjajo, da kratkoročno razen odstrela nimamo na voljo učinkovitega načina za uravnavanje populacije medvedov. A treba se je zavedati, da smo k povečevanju populacije izdatno pripomogli tudi sami, predvsem s tem, da jim redno zagotavljamo dodatne zaloge hrane na več tisoč krmiščih po državi.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.

Pisma bralcev

  • Helena Grandovec, Maribor

    Medvedi. Odvzeti iz narave.

    Slovenci smo blage duše milozvočnega jezika, in celo kletvice, ki jih tu in tam – neradi, le v hudi sili -, uporabljamo, je prineslo z barbarskega Balkana. Lastnih tako rekoč nimamo; če smo na koga jezni, mu požugamo s prstom, rekoč: »Ti, ti! Lump!« Če smo hudo razkačeni, rečemo »Bes te plentaj!« Nihče ne ve, kaj to pomeni, a je žalitev huda, da ji ni para. Več