Staš Zgonik

3. 7. 2019  |  Družba

"Ne glede na stereotipe s staranjem ne postajamo vedno bolj enaki, ampak vedno bolj različni"

Za posebno števlko MLADINA INTERVJU 2019 je spregovoril tudi geriater Gregor Veninšek

Veninšek, geriater

Gregor Veninšek, geriater
© Borut Krajnc

Zdravstvena oskrba starejših bo zaradi staranja prebivalstva postajala vse pomembnejši in obsežnejši del javnega zdravstva. Vse pomembnejše postaja ohranjanje samostojnosti v visoki starosti. Pomembno vlogo pri tem bo igrala geriatrija. Od leta 2013 v ljubljanski bolnici Petra Držaja deluje Center za geriatrično medicino. Vodi ga Gregor Veninšek. "K nam naj bi bili sprejeti posamezniki, ki so praviloma starejši od 75 let in multimorbidni, s prekarnim funkcionalnim stanjem in iz prekarne socialne situacije, pri katerih je treba storiti vse, da jih spet opolnomočimo in jih vrnemo v samostojno življenje."

Ključna je celostna obravnava. "Kardiologijo denimo zanima stanje srca in žil, hepatologijo zanima stanje jeter, njihova velikost, struktura, njihova funkcija ipd. Nas pa zanima, koliko in kaj posameznik zmore. Kakšna je kognitivna funkcija, kakšna je sposobnost samooskrbe, kakšno je stanje in funkcija mišične mase, kakšna je zmogljivost, kakšno je ravnotežje in s tem možnost za padce? To so lastnosti, ki skupaj najbolje povedo, kdaj postane človek star."

"Če v mestu ni na vsakih sto metrov klopi, kamor se lahko starejši človek usede, slabše zmogljiv človek ne boš šel več na sprehod v mesto. Če interval na prehodu za pešce ne bo prilagojen počasnejši hoji starejših, potem bodo ostajali doma."

Gregor Veninšek, geriater

Kot pravi Veninšek, pri svojem delu z današnjimi starejšimi zelo uživa, ni pa prepričan, da bo tudi v prihodnje tako. "Ljudje, s katerimi imam večinoma opraviti danes, so bolj konservativni in zelo skromni. Starajo pa se predstavniki tako imenovane 'baby boom' generacije, ki je praviloma bolj liberalna in tudi bolj zahtevna, kar se tiče zdravstvene oskrbe. Bolj so izobraženi, bolj elektronsko pismeni, lažje dostopajo do informacij. Pričakujem, da bodo pogajanja in usklajevanja z njimi glede poteka zdravljenja bolj naporna. Proti koncu svoje kariere bom vse manjkrat slišal stavek: naredite tisto, kar se vam zdi najbolje."

Največji problem starejših je po njegovem mnenju socialna izključenost, zato podpira podaljševanje delovne dobe ob hkratnem prilagajanju intenzivnosti dela. Ključno pa se mu zdi tudi prilagajanje družbenega okolja starejšim. "Če v mestu ni na vsakih sto metrov klopi, kamor se lahko starejši človek usede, slabše zmogljiv človek ne boš šel več na sprehod v mesto. Če interval na prehodu za pešce ne bo prilagojen počasnejši hoji starejših, potem bodo ostajali doma."

Več si preberite v novi posebni številki MLADINA INTERVJU 2019, ki je že na voljo na vseh prodajnih mestih in tudi v naši spletni trgovini >> 

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.