IK, STA

5. 8. 2019  |  Svet

Obletnica Nevihte v znamenju nasprotnih stališč Hrvaške in Srbije

Medtem ko na Hrvaškem operacijo Nevihta slavijo, jo v Srbiji vidijo kot eno največjih katastrof srbskega naroda in zločinsko operacijo etničnega čiščenja hrvaškega ozemlja. Po srbskih ocenah je bilo tedaj s hrvaškega ozemlja pregnanih najmanj 250.000 Srbov. Okoli 2000 naj bi jih umrlo.

Na enem od preteklih dogodkov v spomin na operacijo Nevihta

Na enem od preteklih dogodkov v spomin na operacijo Nevihta
© arhiv Mladine

Hrvaška danes slovesno obeležuje dan zmage, domovinske hvaležnosti in veteranov ter 24. obletnico vojaške operacije Nevihta, s katero se je leta 1995 končala vojna na Hrvaškem. Predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je dejala, da se je treba obrniti v prihodnost, premier Andrej Plenković pa si je zaželel več pravičnosti in manj korupcije v državi.

Na osrednji državni spominski slovesnosti v Kninu, ki se je začela s polaganjem vencev ob spomeniku padlim, je hrvaška predsednica poudarila, da se je treba obrniti v prihodnost. Hrvaška mora postati država blaginje in svobode, v kateri se cenita življenje in človek, ne pa osebni interesi, prazne obljube ter prepiri, ki krepijo brezup in delitve, se je po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina zavzela predsednica.

Citirala je tudi medvojnega hrvaškega generala Anteja Gotovino, da je "vojna končana, obrnimo se v prihodnost". Zagotavljanje te prihodnosti je odgovornost predvsem politike, a tudi navadnih državljanov, je dejala. Treba je vzpostaviti državo, v kateri se bo cenilo delo, saj so zato hrvaški branilci dali svoja življenja, se je še zavzela hrvaška predsednica.

Tudi premier Plenković se je v svojem nagovoru na slovesnosti obrnil v prihodnost, pri čemer si je zaželel predvsem bolj pravično Hrvaško, brez korupcije in nezakonitosti.

Z operacijo Nevihta in osvoboditvijo države je sicer Hrvaška po besedah Grabar-Kitarovićeve poslala svetu močno sporočilo, da "smo Hrvati ponosen narod in da imamo nesporno in nedeljivo pravico, da sami odločamo o svoji usodi in da smo to pravico pripravljeni braniti pred komerkoli in kadarkoli".

Plenković je izpostavil, da je bila Nevihta preobrat v hrvaški zgodovini in da bi morali Hrvati iz te akcije črpati samozavest in optimizem. Tudi on je poudaril, da je hrvaški narod z Nevihto in dvigom zastave na Kninski trdnjavi sporočil svetu, da sam odloča o svoji usodi.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je na visoke hrvaške predstavnike naslovil vprašanje, kam je "izginilo" 400.000 Srbov in Jugoslovanov, ki so bili na Hrvaškem pred vojno, danes pa jih ni več. Lani je operacijo celo primerjal z nacističnim holokavstom.

Poudaril je še, da je bila operacija Nevihta legitimen odgovor okupatorju in ključna bitka, ki je zadala "končni udarec velikosrbskemu poseganju po hrvaški zemlji". Dejal je, da si bo še naprej prizadeval razkrivati vojne zločine in iskati izginule. "Samo pravica, ki temelji na resnici, bo lahko žrtvam dala mir in spokoj ter zacelila rane njihovih svojcev," je še dejal hrvaški premier.

Zbrane je nagovoril tudi predsednik sabora Gordan Jandroković, nato pa so se zbrani podali na Kninsko trdnjavo na tradicionalni dvig zastave. Tam so prebrali tudi imena 238 pripadnikov hrvaške vojske, ki so bili ubiti med Nevihto, ter še dveh, ki sta izginila.

Med operacijo, ki se je začela 4. avgusta, so hrvaške sile v vsega 84 urah osvobodile skoraj petino ozemlja, ki je bilo tedaj pod nadzorom srbskih upornikov. S tem se je praktično končala vojna na Hrvaškem, ki se je začela leta 1991. Bila je tudi odločilna za konec vojne v sosednji Bosni in Hercegovini (1992-1995).

Medtem ko na Hrvaškem operacijo Nevihta slavijo, pa jo v Srbiji vidijo kot eno največjih katastrof srbskega naroda in zločinsko operacijo etničnega čiščenja hrvaškega ozemlja. Po srbskih ocenah je bilo tedaj s hrvaškega ozemlja pregnanih najmanj 250.000 Srbov. Okoli 2000 naj bi jih umrlo.

To je v soboto ponovil tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić, ki je letos na visoke hrvaške predstavnike naslovil vprašanje, kam je "izginilo" 400.000 Srbov in Jugoslovanov, ki so bili na Hrvaškem pred vojno, danes pa jih ni več. Lani je operacijo celo primerjal z nacističnim holokavstom.

Poleg tega pa se slovesnosti ob obletnici Nevihte vsako leto izkoristijo ne le za krepitev domoljubja, ampak tudi za izzivanje nacionalnih strasti proti Srbom. Letos je poleg tega hrvaško javnost razburil tudi koncert Marka Perkovića Thompsona, ki je znan po svojih proustaških in protisrbskih stališčih. Na koncertu na splitski rivi, ki se ga je v nedeljo zvečer udeležilo okoli 10.000 ljudi, so odmevala tudi ustaška gesla "za dom spremni" in druga. 

Po drugi strani na Hrvaškem trdijo, da so Srbi odšli sami in da jih je bilo približno 90.000. Nazaj na Hrvaško naj bi se jih sicer po vojni vrnilo le nekaj deset tisoč. Vendar pa je kljub obtožbam, da je bila operacija Nevihta "zločinski podvig", haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavijo opralo krivde vse hrvaške generale in tudi politike. Na Hrvaškem zato vsako leto izpostavljajo, da je bila operacija "čista kot solza".

Poleg tega pa se slovesnosti ob obletnici Nevihte vsako leto izkoristijo ne le za krepitev domoljubja, ampak tudi za izzivanje nacionalnih strasti proti Srbom. Letos je poleg tega hrvaško javnost razburil tudi koncert Marka Perkovića Thompsona, ki je znan po svojih proustaških in protisrbskih stališčih. Na koncertu na splitski rivi, ki se ga je v nedeljo zvečer udeležilo okoli 10.000 ljudi, so odmevala tudi ustaška gesla "za dom spremni" in druga. Med koncertom je sicer dvakrat zmanjkalo elektrike, vendar pa to koncerta ni zmotilo preveč.

V Trilju kakih 50 kilometrov stran pa je potekal tudi koncert Miroslava Škora, ki je napovedal predsedniško kandidaturo in bi lahko bil resen nasprotnik Grabar-Kitarovićevi na predsedniških volitvah, ki so napovedane za jesen. Tudi ta koncert je imel izrazito politično noto, navaja portal Index.hr

Sicer je končno vnovično kandidaturo za predsednico danes v Kninu posredno potrdila tudi Grabar-Kitarovićeva. V izjavi novinarjem je nakazala, da njena vnovična kandidatura sploh ni vprašljiva. Najprej je izjavila, da "se vidimo naslednje leto", nato pa tudi, da bo naslednjih pet let predsednica ona, še navaja portal.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.