Darja Kocbek

1. 10. 2019  |  Svet

Populistična politika prihaja do svojih meja

Avstrija utegne postati prva država, ki bo na državni ravni dobila črno-zeleno vlado

© John Hain / Pixabay

Nove zvezde na političnem odru so v zadnjih tednih doživele poraze. V Italiji je vodja stranke Severna Liga Matteo Salvini v začetku avgusta sprožil vladno krizo v upanju na predčasne volitve, po katerih bi lahko zavladal sam brez koalicijskega partnerja. Namesto tega je z oblikovanjem nove vlade, ki jo sestavljajo populistično Gibanje pet zvezd, levosredinska Demokratska stranka in levi Svobodni in enakopravni, izgubil oblast.  

V Veliki Britaniji je vrhovno sodišče razsodilo, da je bila odločitev premierja Borisa Johnsona o prekinitvi dela parlamenta pred rokom za brexit nezakonita in zato neveljavna, parlament pa ni suspendiran. 

V ZDA predsedniku Donaldu Trumpu grozi odstavitev zaradi domnevnih pritiskov na ukrajinskega predsednika, da bi našel škodljive informacije o demokratu Joeju Bidnu, ki velja za njegovega najverjetnejšega tekmeca na predsedniških volitvah prihodnje leto. V Franciji je predsednik Emmanuel Macron okrepil oblast, rumeni jopiči pa so izgubili vpliv. V Avstriji so to nedeljo na predčasnih parlamentarnih volitvah svobodnjaki dobili deset odstotkov manj glasov kot na prejšnjih volitvah. Obstaja možnost, da bo Avstrija prva država, ki bo na državni ravni dobila črno-zeleno vlado, v Die Zeit piše Mark Schieritz.

Je to začetek konca vzpona populistov?

Je to začetek konca vzpona populistov? Da bi to lahko rekli, je po njegovih besedah še prezgodaj. Je pa mogoče opaziti, da populistična politika prihaja do svojih meja. Temu je tako zato, ker ne gre za politiko v klasičnem smislu, katere bistvo je reševanje problemov.

Trump, Johnson ali Salvini pa nočejo rešiti nobenega problema, ker bi v tem primeru morali sklepati kompromise, zavezništva, to je se spustiti na raven političnega vsakdana. Tam pa se ne zadržujejo radi, ker bi postali del sistema, ki ga zaničujejo in iz njega črpajo energijo. Mnogi ljudje podpirajo populizem prav zaradi tega, ker ponuja preproste rešitve za probleme, za katere ima uveljavljena politika na voljo le zapletene podrobnosti. 

Škandali in afere, ki smo jim priča v zadnjem času, so rezultat nezmožnosti populistov, da bi v realnem svetu izpolnili svoje obljube. Da bi to prikrili, se nasprotnikov lotevajo z drugimi sredstvi. Skušajo jim onemogočiti delo kot je Johnson skušal z začasno prekinitvijo dela parlamenta. Ali jim skušajo obesiti napačno ravnanje, kot je Trump skušal pri Bidnu.

V nedogled to ne bo delovalo, še posebej, če se bo gospodarska rast ohladila, razlaga Mark Schieritz. Konjunktura je do zdaj bila za populistične vlade ščit, saj je prikrivala negativne posledice zgrešenih gospodarskih politik. Ko bo prišlo do recesije jo bodo delojemalci neposredno občutili. Kdor se boji za službo, svoji vladi ne dopušča, da lahko počne, kar hoče. 

Zadnji tedni kažejo, da obrambne sile v demokracijah delujejo. Sodišča, parlamenti, politične stranke, tajne službe opravljajo svoje delo.

Populisti imajo na voljo ukrep, s katerim si lahko podaljšujejo obstoj. To je odvračanje pozornosti. Za neuresničitev obljub, ki so jih dali v predvoilni kampanji, bodo okrivili tujce ali nedemokratične institucije, kot so sodišča.

Prav to pravkar lahko opazujemo v Veliki Britaniji, kjer Boris Johnson uporablja vse radikalnejši jezik, da bi ohranil podporo med ljudmi. Napadi Donalda Trumpa na tujce in tiste, ki drugače mislijo kot on, so že postali njegova metoda dela. Prepričan je, da ga preiskava v okviru postopka za odstavitev ne bo oslabila, ampak okrepila, ker mobilizira svoje privržence. To je mogoče.

A zadnji tedni kažejo, da obrambne sile v demokracijah delujejo. Sodišča, parlamenti, politične stranke, tajne službe opravljajo svoje delo. Elita udarja nazaj in to je za zdaj dobra novica, zaključuje Mark Schieritz.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.