V Orbánovi lasti

Dvajsetega septembra lani je Zdravko Počivalšek prevzel Stranko modernega centra. Ustanovitelj stranke Miro Cerar je po dobrih petih letih sprejel odločitev, da se umakne na mesto častnega predsednika SMC. Na strankarskem kongresu je imel novi predsednik inavguracijski govor. Delegati in delegatke, simpatizerji in simpatizerke so čakali, kaj bo povedal Počivalšek. Tistega septembra so lahko slišali marsikaj – da Počivalšek pred petimi leti sploh ni razmišljal o politiki, da so mu kot sredinskemu človeku blizu dialog, odprtost, sodelovanje. Potem je govoril o gospodarski stabilnosti, o predvidljivem poslovnem okolju, nič takšnega, česar od politikov, ki se imajo za gospodarstvenike, ne bi že slišali. Nekje proti koncu govora pa je Počivalšek razkril, da je po duši liberalec, da je človek, ki mu ni vseeno za človekove pravice in svobodo. »Liberalne stranke, kot je naša, so akterji v boju zoper neenakosti, izključevanja in druge oblike ekstremističnih pogledov. Stranke, kot je SMC, mobilizirajo ljudi, da najdejo zmerne rešitve in oblikujejo zmerna stališča. Le takšna – razumevajoča, odprta in strpna družba – je namreč lahko tudi napredna. Poleg tega pa tudi vprašanja sodobnega sveta od nas zahtevajo odprtega duha!«

Počivalšek, samozvani lokalni patriot in domoljub, nima težav, če v Slovenijo prihajajo tujci. »Nobeno gospodarstvo v EU danes več ne zmore delovati brez uvožene delovne sile. Si bomo pred tem zatiskali oči ali pa bomo načrtno privabljali izobražene posameznike in močne investitorje iz tujine?« se je spraševal med govorom. A ne samo to, zanj so svobodni in neodvisni mediji pomembni. Takole je Počivalšek govoril na volilnem kongresu: »Prav tako moramo medijem vrniti njihovo avtonomijo. Si ljudje zaslužijo podaljšane roke politike in kapitala ali pa za svoje odločanje potrebujejo objektivne refleksije družbenega dogajanja?« Zakaj se spominjamo tega dogodka? Zakaj omenjamo govor ministra in predsednika stranke?

2
milijona evrov (po vsej verjetnosti več) so madžarska podjetja v zadnjih letih neposredno investirala v medijski sistem SDS

400.000
evrov premoženja domnevno nezakonitega izvora je želela država zaseči Janezu Janši, vendar je ustavno sodišče zakon o tem razveljavilo

48
poslancev naj bi v idealnih razmerah sestavljala koalicija SDS + NSI + SMC + DeSUS

2
sedanja ministra stranke SMC sta objavila javno pismo, v katerem nasprotujeta vstopu SMC v vladno koalicijo s SDS

Počivalšek je v govoru omenjal tri stvari, ki so v nasprotju s politiko, ki jo že leta širi SDS. Tista stranka, s katero se SMC te dni pogaja o oblikovanju vlade.

SDS je stranka, ki nedvoumno goji ekstremistične poglede. SDS je stranka, katere politični program temelji na ščuvanju proti tujcem. SDS je stranka, ki si medije kroji po lastni podobi. Nič liberalnega, nič modernega, nič svobodomiselnega ni v njej, nič razumevajočega, nič odprtega, nič strpnega. Vse to Zdravko Počivalšek dobro ve, ni naiven. Morda je trmast, ni pa naiven.

V službi politike

Za hip se ustavimo pri medijih, pri »objektivni refleksiji družbenega dogajanja«, kot jim pravi Počivalšek. Ustavimo se pri Novi24TV in njenih izpeljavah, pri gospodarskih subjektih, ki se ukvarjajo s širjenjem politične propagande, ne pa z novinarstvom. To zadnje bi moralo biti popolnoma jasno: kdor spremlja Novo24TV, Demokracijo, Škandal24 in kopico lokalnih internetnih portalov, lahko opazi – vse to počno odkrito in nedostojno –, da njihovo poročanje ni namenjeno informiranju javnosti in ščitenju javnega interesa. To, kar počno, ni novinarstvo, to je politična propaganda. Mediji pod okriljem Nove24TV niso mediji, temveč so propagandni oddelki politične stranke SDS. Ljudje, ki so tam zaposleni, niso novinarji, ampak politični delavci. Osnovni namen Nove24TV ni iskanje resnice, temveč ustvarjanje navideznih novinarskih prispevkov, namenjenih informacijski podpori politični stranki. Vse to Zdravko Počivalšek dobro ve. V intervjuju za Mladino jim je rekel »obskurni mediji«.

Ti mediji so neposredno povezani s stranko SDS: direktor podjetja Nova hiša, d. o. o., ki je izdajateljica Nove24TV, je Aleš Hojs, nekdanji minister za obrambo v drugi vladi Janeza Janše in predsednik društva Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve. V nadzornem svetu podjetja sedijo nekdanji poslanec SDS Vinko Gorenak, sedanji sekretar poslanske skupine in nekdanji poslanec SDS Božo Predalič, dolgoletni član SDS Boris Tomašič (bivši direktor Nove24TV), od Slovencev pa še Klavdija Snežič, partnerica Roka Snežiča, ki ga je Janez Janša spoznal v zaporu na Dobu. V nadzornem svetu sedita predstavnika madžarskega kapitala: Agnes Adamik in Peter Schatz. Medije SDS so pred leti prevzela tri madžarska podjetja: Modern Media Group, Ridikul Magazin in Ripost.

Stvari pri Novi24TV so še zapletenejše in za demokracijo v Sloveniji nevarnejše – ne gre zgolj za strankarska glasila, ki se delajo, da so neodvisni in avtonomni mediji. Nova24TV, Demokracija, Škandal24 in drugi so neposredno odvisni od denarja, ki prihaja iz Madžarske. Večinski lastniki podjetij Nova obzorja, d. o. o., in Nova hiša, d. o. o., so madžarski poslovneži, podporniki madžarskega premiera in predsednika stranke Fidesz Viktorja Orbána.

Madžarski milijoni

Lastniška evolucija teh podjetij je takšna: maja 2015 je Janez Janša izjavil, da je za politični preboj v Sloveniji potrebna nova medijska hiša, govoril je o »normalni strukturi medijev«, nato pa je pozval svoje politične sodelavce, člane stranke, simpatizerje, naj kupijo delnice nastajajoče medijske hiše. Izklicna cena delnic je bila 100 evrov, skupno so zbrali 110.000 evrov. V medijski projekt so denar takrat vložili: Janez Janša, Aleš Primc, France Cukjati, Stanislav Petek, Boris Tomašič in še mnogi drugi, denar je prispeval tudi že omenjeni Rok Snežič, ki je bil leta 2014 zaradi davčne utaje Janšev sozapornik v zaporu Dob. Snežič je sicer tisti »doktor davčnih utaj«, ki je sodeloval pri iskanju finančnega posojila v višini 450.000 evrov, ki ga je stranka SDS leta 2018 najela pri Dijani Đuđić iz Prijedora.

Nova24TV je začela svoj program oddajati marca 2016, finančno je bila neuspešna, njena televizijska produkcija je bila na ravni lokalnih televizijskih postaj z začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja. Uspešnejši so bili na spletu, pojavili so se v času begunske krize in začeli objavljati prispevke o tem, kako begunci ogrožajo evropski red in mir. V bistvu je šlo za kopico pretiravanj, manipulacij, prirejenih poročil, veliko žaljenja, veliko rasizma in veliko lažnih novic.

Septembra 2016 je Aleš Hojs potrdil, da so našli madžarske investitorje. Ti so najprej vložili 800.000 evrov, pol leta kasneje pa je podjetje R-post-r, d. o. o., od Dušana Lajovca, zasebnega prijatelja Janeza Janše in avstralskega poslovneža, ki je v teh krajih zaslovel z objavo (prirejenih) seznamov domnevnih sodelavcev in virov Udbe, odkupilo še 52-odstotni delež podjetja Nova obzorja, ki izdaja strankarski tednik Demokracija. Zanj je plačalo 630.000 evrov. Raziskovalni portal Pod črto je lani jeseni v obširnem članku o medijih SDS zapisal, da so »madžarski vlagatelji v slovenske strankarske medije SDS samo v prvem letu po vstopu na trg vložili za več kot dva milijona evrov«.

Vprašanje je, ali je ves ta denar res ostal v Sloveniji. Ta teden je novinarski portal Necenzurirano.si objavil zgodbo, v kateri trdijo, da so Madžari v zadnjem času za financiranje medijev iz kroga SDS nakazali najmanj štiri milijone evrov, pri čemer pa dobra polovica tega denarja ni bila namenjena Sloveniji, temveč političnim medijskim projektom, ki delujejo v Severni Makedoniji. Po nekaterih podatkih naj bi bilo denarja, namenjenega politično-medijskim operacijam, še več. Glavna oseba, ki skrbi za te politično-medijsko-finančne špekulacije, je madžarski državljan Peter Schatz, solastnik madžarskega tabloida Ripost in nekdanji finančnik na madžarskem javnem radiu. Schatz je, kot smo že zapisali, član nadzornega sveta podjetja Nova hiša, izdajateljice Nove24TV.

Širjenje vpliva

Trditev, da madžarske vlagatelje mediji zanimajo zaradi finančnih motivov, je nesmiselna. Mediji, tudi tabloidni, ne prinašajo veliko dobička. Ključni vir prihodkov vseh medijev SDS so madžarska nakazila. A mediji prinašajo nekaj drugega, prinašajo družbeni in politični vpliv. To dobro ve Orbán, katerega stranka je prevzela večino madžarskih medijev. Zdaj poskuša ta način političnega delovanja izvoziti v tujino: v Slovenijo, Hrvaško, Slovaško, Poljsko, Vojvodino in Severno Makedonijo.

Madžarska je v svojih načrtih velikopotezna. Lani je v Londonu nastala »tiskovna agencija« V4NA, registriral jo je madžarski veleposlanik v Londonu Kristóf Szalay-Bobrovniczky, večinski lastnik podjetja pa je Árpád Habony, ki je soustanovitelj madžarskega podjetja Modern Media Group, tistega podjetja torej, ki je pred leti vstopilo v Novo24TV. V4NA poroča na podoben način, kot pri nas poroča Nova24TV. Pišejo o nevarnih migrantih, o lovkah Georgea Sorosa, o tem, kako so v Bruslju pozabili na krščanske korenine EU … S takšnimi dejanji si želi Madžarska povečati vpliv v tujini.

»Prav tako moramo medijem vrniti njihovo avtonomijo. Si ljudje zaslužijo podaljšane roke politike in kapitala ali pa za svoje odločanje potrebujejo objektivne refleksije družbenega dogajanja?«

V slovenskem parlamentu je bila pred letom dni ustanovljena posebna preiskovalna komisija, ki se ukvarja s sumom pranja denarja v NKBM ter domnevnim nezakonitim financiranjem stranke SDS. Med drugim naj bi, če bo svoje delo končala, preiskala, kako »njene« medijske družbe financirajo politično stranko SDS. Preiskovalno komisijo, ki se je doslej javno ukvarjala z NKBM, hkrati pa naj bi v ozadju preiskovala financiranje SDS, vodi poslanec SMC Jani Möderndorfer. Predkazenski postopek zaradi suma nepravilnosti pri financiranju medijev SDS naj bi vodil tudi slovenski Nacionalni preiskovalni urad.

Na vse te očitke imajo sicer v SDS-medijih priročen odgovor. Te dni so zapisali, da »v resnici je panika na levici zato, ker nastaja nov medijski projekt, ki bo na evropski ravni ustvaril televizijsko mrežo s konzervativnim predznakom po vzoru ameriške Fox news«.

Quid pro quo

Vrnimo se k Janši, k Orbánu, k Počivalšku in sestavljanju nove vlade. Madžarski milijoni v Slovenijo ne prihajajo zastonj. S tem, ko so Madžari Janši omogočili, da prek medijev širi svoj politični vpliv, je Janša postal njihov dolžnik. Ni več politik, ki zastopa interese slovenskih volivcev, temveč mora zastopati tudi interese Madžarske, velike Madžarske, če smo natančnejši. »Komu bo lojalna slovenska politika, ki na oblast pride s podporo tuje oblasti?« se je o tem vprašal filozof dr. Igor Pribac.

Janša se na takšen način, lojalno torej, tudi obnaša. V Evropski ljudski stranki (EPP) vseskozi zagovarja politiko Orbánove stranke Fidesz. EPP je 1. februarja na politični skupščini podaljšala zamrznjeni status Madžarov, še vedno jim očitajo neizpolnjevanje demokratičnih načel, Janša pa je ves ta čas lobiral proti izključitvi Fidesza iz največje evropske politične skupine. Podobno razmišlja večina poslancev v evropskem parlamentu. Tam so sredi januarja sprejeli posebno resolucijo, v kateri so poudarili, da se je stanje na področju vladavine prava na Poljskem in Madžarskem po sprožitvi 7. člena pogodbe Evropske unije poslabšalo. Resolucijo, ki obsoja Madžarsko in Poljsko, je podprlo 446 poslancev, med njimi jih je bilo 89 iz vrst EPP. Oba evropska poslanca SDS, Milan Zver in Romana Tomc, se z večino nista strinjala. Glasovala sta proti resoluciji.

Veliko drugih članov EPP je drugačnega mnenja od Janše, Zvera in Tomčeve. Finski evropski poslanec Petri Sarvamaa je v bruseljskem Politicu pred dnevi zapisal, da je prišel čas, da Orbána dokončno brcnejo iz EPP. Zakaj? »Fidesz je postal koruptivna, nacionalistična, populistična stranka, pod nadzorom enega človeka … Orbán in njegova stranka sta v zadnjem desetletju opustošila liberalno demokracijo na Madžarskem. Njegova vlada je uspešno uničila neodvisnost sodstva in v svojo korist spremenila volilno zakonodajo. Razgradili so neodvisne medije, vse televizijske postaje in časopisi so pod nadzorom Orbánovih zaveznikov.« Sarvamaa v članku ni izbiral besed. Zapisal je, da madžarski politiki denar iz skladov EU uporabljajo »za utrditev vse bolj avtoritarnega režima, pri čemer so kmetijske subvencije uporabljene na način, ki bogati prijatelje in družino, ščiti politične interese in kaznuje tekmece«. To niso vrednote, na katere prisega EPP.

Tako jasnih besed, tako natančne, kritične analize dogajanja na Madžarskem od SDS ni mogoče pričakovati.

»Jasno je, da stranka, ki jo financira Fidesz, mora braniti gospoda Orbána,« je o tej politični odvisnosti dejala evropska poslanka NSi Ljudmila Novak. Enako mnenje kot Ljudmila Novak je izrazil tudi premier Marjan Šarec in dejal, da je težko sodelovati s SDS, »ki je financirana iz Madžarske«. Zaradi te izjave mu je Odvetniška družba Matoz poslala opomin pred tožbo, ker naj bi z domnevno nepoštenimi in neresničnimi navedbami grobo posegel v pravice SDS. Ljudmila Novak pisma odvetniške pisarne in zahteve po opravičilu kljub identičnim besedam sicer ni dobila.

Pri Matozovi grožnji gre seveda za nesramno sprenevedanje. Res je sicer, da Fidesz neposredno ne financira SDS. To bi bilo nezakonito. A za to obstajajo drugi vzvodi, denar, ki prihaja iz Madžarske, omogoča delovanje Nove24TV in drugih glasil, ki so propagandno orožje SDS. Gre za posredno madžarsko finančno pomoč slovenski politični stranki.

Če bi bili ciniki, bi zapisali, da v politiki ne veljajo načela, temveč interesi. Interesi Janše in Orbána so jasni. Janša bi rad postal premier, za politični vzpon naj bi potreboval orkestrirano medijsko podporo – vsi, ki poročajo drugače, kot misli sam, so zanj piškotarji … Na drugi strani pa Orbán v vojni proti vključujočemu in modernemu svetu potrebuje politično podporo. Še posebej prav bi mu prišel zaveznik, ki bi pol leta predsedoval Evropski uniji.

Pozabljene vrednote

Kaj je bistvo spora med EPP in Orbánom? Kakšna je pri tem vloga Janeza Janše? Navidezno je izhodišče vprašanje, kakšna naj bi bila Evropska unija. Je to skupnost narodov ali je to skupnost, ki ji vlada Bruselj? Gre seveda za privid, v tem trenutku ni bistveno vprašanje, kako naj bi bila organizirana Evropska unija, vprašanje omejevanja bruseljske moči je izgovor. Spor med enimi in drugimi ima globlje vzroke. Zadaj so vprašanja o družbeni pogodbi, o tem, kaj pomeni demokracija, kaj je s svoboščinami, kaj je s političnimi pravicami, kaj s svobodo in pomenom pravne države. Orbán in Janša demokracijo razumeta drugače kot Angela Merkel ali Emmanuel Macron.

Četrtega februarja se je Orbán v Rimu udeležil mednarodne konference skrajnih desnih političnih strank, kjer se je oklical za vodjo kontrarevolucije v vrstah EPP. »Korak za korakom izgubljamo identiteto. Postajamo sredinska in s tem liberalna ter levo usmerjena politična družina. Ta proces poteka (...) kaj za vraga delamo,« je kritiziral lastno politično skupino. V Rimu se je med drugim srečal z vodjem Lige Matteom Salvinijem. Prešerno sta si stisnila roko. Le nekaj dni kasneje je ob italijanskem dnevu spomina na fojbe Salvini relativiziral italijanski fašizem in fojbe primerjal s holokavstom. Janez Janša in SDS se zaradi revizionističnih izjav znova nista oglasila …

Ko so Madžari Janši omogočili, da prek medijev širi politični vpliv, je postal njihov dolžnik. Janša ni več zgolj politik, ki zastopa interese slovenskih volivcev, temveč mora zastopati interese Madžarske.

Da ne bo nesporazuma, Orbán Janše ne potrebuje samo zaradi Evropske unije. Lani decembra je Terme Lendava prevzel madžarski državni sklad Comitatus Energia. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek se s to prodajo ni strinjal. »Zamer do Madžarske nimam, na temo Lendave sem imel vsaj dva sestanka z njihovim zunanjim ministrom in mu povedal, da ne bi bilo nič spornega, če bi njihova država kupila terme v Kopru ali Ljubljani, ker pa se je njihova država odločila za tako veliko investicijo na narodnostno mešanem območju, pa to lahko postane problem,« je dejal v zadnjem intervjuju za Mladino. Ministrovo nasprotovanje ni pomagalo. Madžari so konec decembra postali večinski lastniki Term Lendava.

Madžarska ima v Sloveniji še več interesov, zanima se za drugi tir, lastniško bi vstopila v Luko Koper, madžarska banka OTP, ki je ravno postala lastnica SKB banke, pa bi rada postala najmočnejša banka v Sloveniji in potem še na Balkanu. Hkrati je Fidesz pred dobrim mesecem dni objavil fotografijo strankarskega sestanka v času adventnih praznikov. Potekal je v sobi z zemljevidom Velike Madžarske, državne tvorbe, ki je obsegala tudi Prekmurje.

Če je torej jasno, kaj se skriva za prijateljstvom med Orbánom in Janšo, je malo manj jasno, kaj želi v družbi teh dveh avtokratov početi vodja SMC Zdravko Počivalšek. Politik, ki zase pravi, da je liberalen in svobodomiseln, ki je zagovornik moderne politike. V že omenjenem inavguracijskem govoru je Počivalšek izrekel nekaj vizionarskega: »Vendar pa v politiki ne gre vedno za zmagoslavje. Gre predvsem za to, da si zvest svojim vrednotam.«