Izak Košir

15. 4. 2020  |  Politika

»Vse največje diktature so nastale v času krize«

Profesor prava in eden od soavtorjev slovenske ustave Rajko Pirnat opozarja, da je čas krize čas nevarnosti predvsem zato, ker ljudje zaradi občutka ogroženosti prej sprejmejo posege v svoje pravice

Rajko Pirnat v Odmevih

Dr. Rajko Pirnat v Odmevih
© RTVSLO

Dr. Rajko Pirnat, profesor prava in eden od soavtorjev slovenske ustave, je včeraj nastopil v informativni oddaji Odmevi na TV Slovenija. V svojih izjavah se je osredotočil predvsem na kritiko do depeše, ki jo je zunanje ministrstvo pod vodstvom Anžeta Logarja poslalo Svetu Evrope kot vladni odgovor na prijave o pritiskih na medije v Sloveniji. "To je uradni dokument, ki mora izražati določeno uravnoteženost pogledov, gre pa za zelo enostranski ideološki dokument, ki po moje ne zasluži oznake vladni," je poudaril. 

Izpostavil je, da je dokument poslalo ministrstvo in da je na njihovi uradni spletni strani objavljen kot odgovor Republike Slovenije. "Če ga pogledamo, je težko sploh ubesediti kritiko. Je zelo enostranski, zdi se kot da zadnjih 30 let demokratičnega razvoja v Sloveniji sploh ni bilo." Dodal je, da niti ob spremembi sistema leta 1991 v svet niso pošiljati takšnih depeš. 

Na vprašanje, kakšno sporočilo daje domači javnosti in medijem dokument, ki so ga napisali v Uradu vlade za komuniciranje (Ukom), je Pirnat odgovoril sledeče: "Domači javnosti predvsem sporočilo, da je razdeljenost v politiki pljusnila tudi v odnos do medijev. Po mojem je glavni problem, da se tisti politiki, ki postanejo vladni funkcionarji, ne zavedajo, da potem, ko postanejo vladni funkcionarji, predstavljajo Slovenijo in da takrat ne smejo več tvitati in dajati enakih izjav kot so jih prej prej ter da vse kar izjavijo in tudi takšno pisanje, ki nima ne glave ne repa niti podpisa, da takšen dokument je vseeno stališče Republike Slovenije."

"Glavni problem je, da se tisti politiki, ki postanejo vladni funkcionarji, ne zavedajo, da potem, ko postanejo vladni funkcionarji, predstavljajo Slovenijo in da takrat ne smejo več tvitati in dajati enakih izjav kot so jih prej prej ter da vse kar izjavijo in tudi takšno pisanje, ki nima ne glave ne repa niti podpisa, da takšen dokument je vseeno stališče Republike Slovenije."

Rajko Pirnat

Pirnat je izpostavil, da se s pristopom Janševe vlade v tem primeru ne more strinjati, saj si lahko omenjeni dokument tolmačimo na način, da "mogoče pritiskamo na medije, ampak poglejte kakšen je bil razvoj in kakšni so naši mediji". 

Pirnat je opozoril tudi na to, zakaj je kritično razmišljanje v času kriz še posebej izrednega pomena. "Bistveno je za vsako demokracijo, v času krize pa še posebej. Čas krize je čas nevarnosti, vse največje diktature so nastale v času krize. Treba je vedeti, da se takrat ljudje čutijo ogroženo in prej sprejmejo posege v svoje pravice."

"Osebno sem bil kar neprijetno presenečen, ko sem ta odnos videl. Zato je toliko bolj pomembno, da imamo medije, ki utemeljeno izražajo kritike vlade tudi pri teh ukrepih. Ne trdim, da ukrepi niso potrebni, najbolj pomembno pa je, da se kritika dopusti, da se vlada ne čuti napadeno ob vsaki kritik, celo če je relativno odločna in enostranska. Mediji so takšni in drugačni, novinarji so takšni in drugačni, vlada mora biti pa naša, ne takšna in drugačna," je dodal. 

"Mediji so takšni in drugačni, novinarji so takšni in drugačni, vlada mora biti pa naša, ne takšna in drugačna."

Pirnat je izrazil tudi prepričanje, da trenutne želje vlade po nadzoru mobilnih telefonov kot način za preprečevanje širjenja epidemije ne bi vzdržale ustavne presoje, saj slovenska ustava učinkovito ščiti zasebnost posameznika, tudi komunikacijsko. O tej problematiki si lahko preberete več v članku z naslovom Masovni nadzor je nekaj, kar je evropski pravni kulturi in pravnemu redu tuje. V njem Inštitut za kriminologijo opozarja na nevarnost aplikacij za sledenje posameznikom z namenom zajezitve epidemije novega koronavirusa.

Rajko Pirnat je bil med letoma 1990 in 1992 republiški sekretar za pravosodje in upravo oziroma je sodeloval v Demosovi vladi skupaj z Janezom Janšo, ki je bil takrat obrambni minister.

Celoten pogovor si lahko ogledate v oddaji Odmevi, ki je na voljo na tej spletni povezavi (intervju se prične na približno 4. minuti videoposnetka). 

PREBERITE TUDI:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.