DK, STA

 |  Družba

Slovenska javnost naklonjena reševanju populacije risa

To je pokazala javnomnenjska raziskava, ki jo je izvedla ljubljanska biotehniška fakulteta

Ris

Ris
© Wikipedia

Javnomnenjska raziskava Biotehniške fakulteta je pokazala, da so prebivalci Slovenije v povprečju naklonjeni risu, želijo si njegove ohranitve in v njem vidijo simbol neokrnjene narave. Risu so lovci in splošna javnost naklonjeni bolj kot rejci, ki večinoma tudi nasprotujejo povečanju števila risov. Podpora ohranitvi risa je sicer v dinarskem delu države nekoliko višja kot v alpskem delu, kar gre po oceni raziskovalcev pripisati pogostejši prisotnosti risa v Dinaridih. V dinarskem delu države je podpora 82-odstotna, v alpskem pa 76,3-odstotna. Raziskovalci Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani v primerjavi z odnosom ljudi leta 2007, ko je bila podobna raziskava izvedena v sklopu projekta INTERREG DinaRis, opažajo bolj naklonjena stališča do risa in upravljanja z njim, sploh med lovci.

Raziskava je potekala okviru sedemletnega mednarodnega projekta Life Lynx, ki se je začel leta 2017 in v okviru katerega so doslej v Slovenijo doselili tri rise iz Romunije - prvega lansko pomlad, še dva pa letos. Nedavno je v Slovenijo prispel ris iz Slovaške, ki se na novo okolje prilagaja v prilagoditveni obori na Snežniku. V Sloveniji je bilo sicer v lanski sezoni po oceni stroke prisotnih 20 risov.

Podpora risu je med slovenskimi prebivalci izredno visoka med lovci (98,2 odstotka) in splošno javnostjo (90 odstotkov), medtem ko je med rejci nižja (63,9 odstotka). Podobna je tudi podpora ohranitvi risa - med lovci je podpora 90,9-odstotna, med splošno javnostjo 83,1-odstotna in med rejci 63,2-odstotna, kažejo izsledki raziskave, objavljeni na spletni strani biotehniške fakultete.

Anketiranci v risu ne vidijo grožnje za človeka, vseeno pa je prisoten strah pred njegovo prisotnostjo - najmanj je sicer strah lovce (takšnih je namreč le 1,8 odstotka), najbolj pa rejce, kjer jih strah občuti 22,1 odstotka. Medtem je strah 16,1 v raziskavi sodelujoče splošne javnosti.

Med rejci je odnos najbolj negativen, saj jih kar 40 odstotkov anketiranih rejcev občuti strah pred ekonomsko škodo.

Pri skoraj tretjini lovcev je medtem prisotna zaskrbljenost, da bodo zaradi prisotnosti risa imeli manj možnosti za lov na parkljasto divjad, vendar se hkrati večina strinja, da ima ris pomembno vlogo pri uravnavanju števila srnjadi - tako mislečih je 77,8 odstotka v raziskavi sodelujočih lovcev.

Anketiranci se v povprečju niso strinjali s trditvijo, da je populacija risa v Sloveniji v dobrem stanju, pri razlogih za upad populacije so vse skupine - splošna javnost, lovci in rejci - za največji problem prepoznale parjenje v sorodstvu.

Da bi bilo treba število risov povečati, je ocenilo 81,5 odstotka lovcev in 59,8 odstotka splošne javnosti, medtem ko so rejci temu nasprotovali - proti jih je 47,7 odstotka. Je pa 70,5 odstotka rejcev proti temu, da bi bilo treba risa v Sloveniji iztrebiti.

Raziskovalci Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani v primerjavi z odnosom ljudi leta 2007, ko je bila podobna raziskava izvedena v sklopu projekta INTERREG DinaRis, opažajo bolj naklonjena stališča do risa in upravljanja z njim, sploh med lovci.

Po njihovem mnenju je problematičen odnos rejce, ker se ne strinjajo z doseljevanjem novih risov in ker jih je strah ekonomske škode, ki bi jo lahko utrpeli zaradi doseljenih risov. 

Raziskovalci so ob tem opozorili, da doselitev novih risov dolgoročno ni učinkovit način ohranjanja populacije, zato so že v okviru priprave projekta Life Lynx predvideli tudi druge aktivnosti kot je vključevanje splošne javnosti in različnih skupin deležnikov v aktivnosti, ki so povezane s populacijo risa in upravljanje z njim.

Kot enega prvih korakov pri vključevanju splošne javnosti so tako izvedli javnomnenjsko raziskavo, v katero so bili vključeni prebivalci naselij z manj kot 10.000 prebivalcev, še posebej so analizirali stališča dveh skupin, lovcev in rejcev.

Rezultati tokratne javnomnenjske raziskave kažejo, da bo v prihodnosti potrebno bolj aktivno komunicirati z rejci, jih seznaniti z biologijo in upravljanjem risa. V projektu je v ta namen predvideno sodelovanje z rejci s ciljem izboljšanja odnosa rejcev do risa in upravljanja z njim ter subvencioniranja zaščite pašnih živali.

Raziskovalci so splošni javnosti poslali 1200 vprašalnikov in rejcem 600 vprašalnikov, nazaj so prejeli 543 anketnih vprašalnikov - delež vrnjenih vprašalnikov je bil tako 30-odstoten. Lovci so na vprašalnik s pomočjo Lovske zveze Slovenije odgovarjali s spletno anketo, rešilo jo je 59 lovcev.

PREBERITE TUDI:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.