Abecedarij svobode govora: umetnost
Ljudje
Svoboda govora je ključen gradnik umetniške svobode. Umetnost, katere funkcija leži onkraj vzbujanja prijetnih občutij, hodi po robu družbeno sprejemljivega. V preseganju preprostih zahtev po lepem, prijaznem in luštnem se skozi različne prijeme od estetike premika k etiki. Da bi lahko podala svoje sporočilo, posega tudi po mejnih temah in artikulacijah, običajno se prva od družbenih institucij sooča z najglobljimi tabuji, neznosnimi strahovi in grožnjami, skače v prazno, eksperimentira, izziva ... Ne zato, da bi človeka pomirila in pasivizirala, pač pa zato, da bi ga zdramila in opolnomočila.
Ob tem pogosto trči ob cenzuro, ki niti slučajno ni le težava nedemokratičnih družb. Težnje po njej imata tudi najboljša prijatelja "razvitih" demokracij, kapital in politikanstvo, gibljejo pa se od kopitarskih presoj umetnin s strani funkcionarjev, preko demonizacije robnih, največkrat performativnih umetniških intervencij, pa vse do zlorabe avtorskega prava in ignoriranja načel poštene uporabe.
Agrument ustvarja Danes je nov dan.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.