Staš Zgonik

25. 11. 2020  |  Družba

NIJZ končno objavil podatke o virih okužb – prednjačijo delovna mesta in domača okolja

Podatki bodo lahko v prihodnje omogočali bolj ciljane ukrepe. Zaradi prevelikega števila okužb so trenutno manj natančni.

© NIJZ

Ena izrazitejših kritik delovanja odgovornih za obvladovanje epidemije je bila nedostopnost podatkov, na podlagi katerih bi lahko bolj argumentirano presojali o uvajanju posameznih omejevalnih ukrepov. Eden ključnih podatkov za ta namen je vir okužbe – kje se je človek z na novo potrjeno okužbo najverjetneje okužil. Danes je NIJZ prvič objavil podatke o virih okužb za pretekli teden. Od zdaj naprej naj bi jih objavljali vsak teden.

V katerih okoljih se torej trenutno virus najbolj širi? Približno četrtino vseh prejšnji teden potrjenih okužb je mogoče povezati z izpostavljenostjo na delovnem mestu. Malenkost manjši je delež okužb, ki najverjetneje izvirajo iz domačega okolja, iz družine ali skupnega gospodinjstva. Domovi za starejše so bili kot vir okužbe prepoznani v 15 odstotkih primerov. Vsa ostala okolja – bolnišnice, trgovine, prepovedana zasebna druženja – so skupaj prispevala prispevajo le nekaj odstotkov. Pomembno je opozoriti, da za kar četrtino obravnavanih primerov vir okužbe ni znan. Ljudje bodisi dejansko ne vedo, kje so se okužili, bodisi se me njimi skriva kar nekaj takih, ki nočejo razkriti svojih zasebnih druženj.

Objavljanje podatkov o virih okužb je sicer v intervjuju za aktualno številko Mladine prejšnji teden (INTERVJU: »Represivni pristop sproža predvsem odpor do spoštovanja ukrepov«) napovedal predstojnik Centra za nalezljive bolezni NIJZ Mario Fafangel. In tudi opozoril, da bodo podatki zaradi trenutnega obsega epidemije sprva pomanjkljivi. "Na začetku ne gre pričakovati, da bo to poročilo zelo informativno. Ob trenutnem obsegu epidemije, ko je prenosa v skupnosti še zelo veliko, je v večini primerov težko z gotovostjo ugotoviti, kje se je zgodil prenos virusa. Ko bo število okužb spet bolj obvladljivo, pa bodo tudi podatki postali natančnejši." Naslednji korak, napoveduje, bo natančnejši vpogled v večje skupke in grozde okužb, denimo natančnejša analiza okužb na delovnih mestih.

"Leta 2017 je WHO izvedla pregled sistema nadzora nalezljivih bolezni v Sloveniji in ravno zaradi pomanjkanja digitalizacije smo dobili eno najslabših ocen med evropskimi državami. Do letos se ni premaknilo nič. Bili smo absolutno nepripravljeni. Celoten sistem je bil podhranjen, kadrovsko in tehnološko. Epidemija nam je pokazala, kako nesprejemljiv je bil. A brez nje verjetno tega še vrsto let ne bi opazili."

Mario Fafangel,
predstojnik Centra za nalezljive bolezni NIJZ

V intervjuju je sicer tudi priznal, da je bil NIJZ pred epidemijo popolnoma nepripravljen za hitro zbiranje in obdelavo ogromne količine podatkov podatkov.

"Vsi si želimo čim več podatkov, da bi lahko ukrepe sprejemali čim bolj ciljano. A te podatke smo doslej poskušali zagotavljati v sistemu, ki je naravnan na administrativno prijavo, kar povzroča velike zamude pri vnašanju podatkov. Leta 2017 je WHO izvedla pregled sistema nadzora nalezljivih bolezni v Sloveniji in ravno zaradi pomanjkanja digitalizacije smo dobili eno najslabših ocen med evropskimi državami. Do letos se ni premaknilo nič. Bili smo absolutno nepripravljeni. Celoten sistem je bil podhranjen, kadrovsko in tehnološko. Epidemija nam je pokazala, kako nesprejemljiv je bil. A brez nje verjetno tega še vrsto let ne bi opazili."

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.