Lara Paukovič

25. 2. 2021  |  Politika

Inštitut premagal vlado 

Vlada želela s svojim predlogom novele kazenskega zakonika povoziti Inštitut 8. marec, a je bil zakon zaradi pomanjkljivosti umaknjen iz obravnave

Inštitut 8. marec

Inštitut 8. marec
© Facebook

V članku, ki bo izšel v jutrišnji Mladini, smo pisali o tem, da je Inštitut 8. marec pred dobrim tednom pričel s 60-dnevnim zbiranjem podpisov za redefinicijo kaznivega dejanja posilstva v model Ja pomeni ja in da jim manjka le še nekaj deset podpisov do cilja, ki ga potrebujejo, da bo predlog zakona vložen v državni zbor – 5000 podpisov. A le v nekaj urah se je zgodil presenetljiv preobrat. Inštitutu je res uspelo zbrati 5000 overjenih spletnih podpisov (ob tem so elektronski podpisi, ki potrebujejo še overitev na upravni enoti, šele od tam so poslani na naslov inštituta, do njih prihajali z zamikom), vendar jih je prehitela vlada, ki je na seji nenadno določila besedilo predloga novele kazenskega zakonika in ga poslala v državni zbor. To je še toliko bolj nenavadno, ker so imeli na ministrstvu za pravosodje že prej več kot dovolj časa, da bi posodobili zakonodajo na tem področju – Inštitut 8. marec že vsaj dve leti opozarja, da je trenutna zakonodaja neustrezna in ravno zaradi neodzivnosti ministrstva so se odločili sami vzeti zadevo v svoje roke.

Direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač je za 24ur povedala, da je sila nenavadno in mimo vseh predpisov, da zakon včeraj ni bil uvrščen med gradiva seje vlade in torej nihče ni vedel, kaj v njem sploh piše. Na inštitutu tako niso vedeli, ali je vlada vložila predlog modela Ne pomeni ne, h kateremu se je nagibala, ali Ja pomeni ja tako kot inštitut. V primeru, da bi bil vložen predlog modela Ja pomeni ja, ne bi več poskušali uveljavljati svojega predloga, kajti zanje je pomembno predvsem, da Slovenija končno dobi ta model. So pa odločno povedali, da se jim zdi ogabno, da jih je vlada, namesto da bi z njimi sodelovala, na takšen način izigrala. Sploh, ker je predlog zakona inštituta podprla tudi opozicija, stranke LMŠ, SD, Levica in SAB.

V popoldanskih urah se je dogajanje vendarle razpletlo v prid inštituta: na svojem Facebook profilu so sporočili, da je bil vladni zakon zaradi pomanjkljivosti umaknjen iz obravnave. Predlog zakona inštituta, vložen tri minute kasneje, bo tako obravnavan prvi.

Zakaj je pomembno, da v veljavo pride model Ja pomeni ja, ne Ne pomeni ne, je za Mladino pojasnila članica inštituta, pravnica Kristina Krajnc, ki je koordinirala pisanje zakona. »Izhajamo iz ustavne pravice do nedotakljivosti človeškega telesa. Naše telo je nedotakljivo, kot je razumljeno tudi v ustavi, dokler svobodno ne privolimo v nekaj. S svobodno privolitvijo je izključena protipravnost, v tem primeru ne gre za kaznivo dejanje. Ja pomeni ja je zato edini model, ki varuje osebno dostojanstvo, spolno samoodločbo, osebno in spolno integriteto,« pojasnjuje K. Krajnc. »Na podoben način imamo zaščiteno lastninsko pravico: nihče nam ne more vzeti neke reči, če ne soglašamo s tem.« Model Ja pomeni ja so do sedaj že uveljavile denimo Švedska, Združeno kraljestvo, Hrvaška, Irska, Ciper, Belgija in Luksemburg, od prvega januarja letos tudi Danska.

»Izhajamo iz ustavne pravice do nedotakljivosti človeškega telesa. Naše telo je nedotakljivo, kot je razumljeno tudi v ustavi, dokler svobodno ne privolimo v nekaj. S svobodno privolitvijo je izključena protipravnost, v tem primeru ne gre za kaznivo dejanje. Ja pomeni ja je zato edini model, ki varuje osebno dostojanstvo, spolno samoodločbo, osebno in spolno integriteto.«

Kristina Krajnc,
pravnica

V modelu Ja pomeni ja ima še vedno glavno dokazno težo pričevanje obeh strani, v postopkih pa poleg pravnikov sodelujejo še izvedenci drugih strok, denimo medicinske in psihološke. »Bodo pa v dokaznem postopku zdaj morali spraševati po volji in odsotnost volje bo ključna za kaznivo dejanje. Storilec bo še vedno kaznovan, če je uporabil silo ali če je žrtev rekla ne, gre le za to, da se temeljna oblika kaznivega dejanja spreminja,« je še povedal Kristina Kranjc. Direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač je dodala, da primeri držav, ki so že sprejele model Ja pomeni ja, kažejo tudi na to, da se z uveljavitvijo zelo zmanjša toleranca do spolnega nadlegovanja in nasilja, kaznovalno polje pa se širi. Spodbuja tudi diskurz o spolnem nadlegovanju v izobraževalnem sistemu, zaradi česar so žrtve bolj opogumljene, da spolno nasilje prijavljajo. To pa ne pomeni, da se poveča tudi število lažnih prijav – dokazov za to ni. 

Kampanja inštituta 8. marec poleg spodbujanja temeljnih družbenih premikov kaže tudi na moč povezovanja. Inštitutu, katerega jedro trenutno šteje približno petnajst ljudi, so se z namenom pomoči kampanji – zbiranja podpisov in informiranja ljudi pred upravnimi enotami – pridružili številni prostovoljci po vsej Sloveniji, tudi manjših krajih; dokaz, da aktivizem ni zgoščen samo v prestolnici. Vseh prostovoljcev inštituta je trenutno že okoli sto trideset. Kampanjo so podprle tudi številne znane osebnosti, kot so Jaša Jenull, Jože Robežnik, Iva Babić, Jadranka Juras in drugi; k oddaji podpisa so pozivali kozmetični saloni, študentska društva, nevladne organizacije in celo letošnje tekmovalke za Miss Slovenije. Zakaj bi vlada poskušala povoziti takšna prizadevanja za spreminjanje družbe na bolje, ostaja uganka.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.