Intervju / »Če premier stavi, da ne zmoremo ponoviti leta 2005, potem usodno podcenjuje sindikate«

Najprej so prišli po nevladnike in kulturnike, nato po medije – kmalu so prišli na vrsto delavci. Aktualna vlada že več mesecev ignorira pripombe delavskih združenj glede ključnih predpisov na področju gospodarstva in sociale; naveličani farse so sindikati nedavno zapustili ekonomsko-socialni svet, prek katerega naj bi tekel socialni dialog. Janez Janša nikoli ni prav dobro skrival simbioze z vplivnimi in bogatimi interesnimi skupinami, še manj se je trudil prikrivati svoj prezir do delavcev in njihovih predstavnikov. Zgodovina napetosti sega že v čas njegove prve vlade, v leto 2005, ko so trume proletarcev s protestnim pohodom skozi zasneženo Ljubljano demonstrirale svojo moč in Janšo prisilile, da je odstopil od katastrofalne zamisli o uvedbi enotne davčne stopnje. Jakob Počivavšek, predsednik Pergama, druge najmočnejše sindikalne centrale v državi, se je tedaj pohoda udeležil kot mlad pravnik v organizaciji, ki jo danes vodi. Danes kot eden ključnih predstavnikov delavskega gibanja oblasti sporoča: Dovolj je!

Ekonomsko-socialni svet je ključni kanal socialnega dialoga, gre za posvetovalno telo, prek katerega predstavniki sindikatov, vlade in delodajalskih združenj iščete konsenz o pomembnih predpisih. Oziroma bolje rečeno, ste iskali, kajti sindikati ste nedavno oznanili, da vlada bodisi ignorira vaše mnenje bodisi preprosto oblikuje zakonske novele, ne da bi jih sploh predstavila na ekonomsko-socialnem svetu. Kateri so ključni predpisi, kjer je tako povozila socialni dialog? 

Teh predpisov je kar nekaj, začelo se je z osmerico interventnih zakonov, tako imenovanih PKP-jev, sprejetih med epidemijo. Ko jih je vlada začela sprejemati, usklajevanja praktično ni bilo, ker ekonomsko-socialni svet tedaj sploh ni deloval. Ko se je končno vzpostavil, je sicer prišlo do nekaterih usklajevanj o nadaljnjih PKP-jih, toda vlada je naknadno spreminjala že dogovorjene rešitve in v zakone vnašala rešitve, ki sploh niso bile predmet usklajevanja. No, pri zadnjem PKP-ju pa spet ni bilo več nobenih usklajevanj oziroma so vladni predstavniki sporočili, da imajo mandat zgolj poslušati predloge, ne pa se o njih tudi usklajevati. Podobno je bilo z vrsto izjemno pomembnih predpisov, ki se sploh ne dotikajo epidemije – zakonom o nacionalnem demografskem skladu, zakonom o debirokratizaciji, pa nazadnje davčni reformi ...