Neustavni pogoj PC?

Ustavno sodišče je prejšnji teden začasno zadržalo vladni odlok, ki za zaposlene v državni upravi določa obveznost izpolnjevanja le še pogojev PC, torej prebolevnosti ali cepljenja, in s tem dejansko uvaja obvezno cepljenje, ob neizpolnjevanju katerega od teh dveh pogojev pa lahko pomeni tudi izgubo službe in s tem ogrozitev socialne varnosti.

Ko se ustavni sodnice in sodniki odločajo o začasnem zadržanju kakega pravnega akta, v tem primeru vladnega odloka, tehtajo med težko popravljivimi škodljivimi posledicami, ki bi nastale, če pravni akt ostane v veljavi ali če izvajanje zadržijo. Po mnenju sodnic in sodnikov vladi ni uspelo izkazati, da bi ohranitev pogoja PCT, torej tudi možnosti testiranja, lahko tako pospešila širjenje virusa, da »bi bilo ogroženo delovanje državne uprave in s tem države ter javno zdravje in da bi prav zaradi tega lahko prišlo do zaprtja države«. Pri tem ni mogoče spregledati, še pišejo ustavni sodniki, da »vsi drugi družbeni podsistemi še vedno delujejo ob pogoju PCT«.

Na drugi strani pa bi se z uveljavitvijo pogoja PC dejansko lahko (zaradi osipa državnih uslužbencev, ki pogojev ne izpolnjujejo) uresničil točno ta scenarij. Poleg tega bi težko popravljive posledice z izgubo socialne varnosti nastale tudi za zaposlene, ki ne bi več mogli ali smeli na delo ali bi to celo izgubili.

Začasno zadržanje je namenjeno temu, da v času odločanja o pravnem aktu nastane čim manj škode. Vsebinsko odločanje o pogoju PC pa za ustavne sodnike pomeni še eno v vrsti odprtih zadev, povezanih z epidemijo. Med drugim še vedno odločajo o ustavnosti policijske ure, prepovedi opravljanja nekaterih storitev v času lockdownov, o obveznosti nošenja zaščitne maske na prostem … Tudi premislek o ustavnosti uvedbe pogoja PC za državno upravo, ki ga je vlada sicer sprejela na svojo roko in mimo priporočil posvetovalne skupine za cepljenje, ne bo lahek. Pojavljajo se namreč številni razlogi, ki bi lahko pomenili neustavnost odloka. Recimo legaliteta, torej odločanje o tem z vladnim odlokom namesto z zakonom na ravni državnega zbora, ali pa neenaka obravnava posameznikov, tistih, ki so zaposleni v državni upravi, in tistih, ki niso, pa navsezadnje tudi sorazmernost ukrepa samega, ki v praksi določa obvezno cepljenje za neko skupino ljudi brez jasnih razlogov za takšno odločitev.

Za obveznost izpolnjevanja pogoja PC za državno upravo, pa tudi za nesrečno smrt zaradi forsiranja cepiva, ki naj bi se uporabljalo zgolj v pomanjkanju primernejših cepiv, odgovornost neposredno nosi vlada. Gre za vladne odločitve, ki so v nasprotju s priporočili in celo navodili stroke, domače in tuje.

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>