Čarovniški procesi niso le problematika katoliških dežel

Preganjanje čarovnic je bilo razumljeno kot poslednji boj za preživetje sveta in njegovo rešitev, gonilo procesov pa sta bila prav občutek ogroženosti in strah

V novi posebni številki MLADINA ZGODOVINA: ČAROVNICE, ki je že na voljo pri prodajalcih časopisov in v naši spletni trgovini, obravnavamo obračune z ženskami, ki se niso želele držati norm, ki so jih od njih zahtevale družbe. Zgodovina procese zoper čarovnice še vedno predstavlja rahlo romantično, na robu zgodb in pravljic, v posebni izdaji ČAROVNICE pa boste lahko izpod peresa različnih avtorjev in avtoric prebrali poglobljene članke o ravnanju z ženskami tako po svetu, Evropi kot seveda v Sloveniji.

V intervjuju Gregorja Kocijančiča z doc. dr. Matevžem Koširjem, enim od naših največjih strokovnjakov na področju arhivistike in novoveške zgodovine, boste med drugim lahko prebrali, zakaj je svoje preučevanje usmerili v zgodovinsko poglavje čarovniških procesov in katere so najbolj razširjene stereotipne predstave, miti in zmotna prepričanja, ko govorimo o čarovniških procesih na naših tleh (in širše)? 

Koširja so raziskave že od začetka zelo pritegnile, saj so bili glavni vir izvirni arhivski dokumenti, ki jim raziskovalci do takrat večinoma še niso namenili posebne pozornosti. "Ti dokumenti so mi omogočili zelo neposreden vpogled v usode takratnih ljudi, njihova življenja, razmišljanja in tudi siceršnje doživljanje tistega obdobja. Proučevanje izvirnih sodnih protokolov, sodobnih poročil in razmišljanj je bilo že sámo po sebi fascinantno, posebno pa me je tema pritegnila prav zaradi svoje večplastnosti in kompleksnosti. Nekaj zanimanja pa sem menda podedoval, saj se je ded, ki je bil prav tako zgodovinar, med drugim ukvarjal s problematiko novoveškega kazenskega sodstva."

"Preganjanje čarovnic je bilo razumljeno kot poslednji boj za preživetje sveta in njegovo rešitev, gonilo procesov pa sta bila prav občutek ogroženosti in strah. Obtoženi čarovništva so odigrali vlogo tako imenovanega grešnega kozla."

Matevž Košir

O temeljnih zmotnih prepričanjih o čarovniških procesih Košir pravi, da bi jih lahko strnil v nekaj točk. Prvič, da čarovniški procesi sodijo v srednji vek, drugič, da je procese vodila katoliška cerkev oziroma predvsem inkvizicija, tretjič, da so bile žrtve procesov samo ženske, da je bilo žrtev devet milijonov, potem so še številne zmote o tem, kako je nastala najbolj popularna protičarovniška knjiga Malleus Maleficarum (Kladivo čarovnic) itd. "Dejansko je bila večina čarovniških procesov v novem veku, se pravi v obdobju renesanse, po 15. stoletju. V srednjem veku čarovniški delikt še ni bil izoblikovan, srednjeveška cerkev je celo nasprotovala predstavam o nočnih čarovniških poletih. Inkvizicija, ki se je ukvarjala z verskimi vprašanji ter preganjanjem krivovercev, je bila udeležena le pri nekaj sto čarovniških procesih. Veliko večino čarovniških procesov je vodilo posvetno sodstvo."

Podobno zmotno prepričanje za slovenske dežele je, da so bile žrtve samo ženske. Res so bile ženske med žrtvami v večini na Štajerskem in Kranjskem, na Koroškem pa so zaradi čarovništva sodili celo več moškim kot ženskam. 

Za razmah procesov je bilo bistveno prav dejstvo, da je čarovništvo postalo zadeva posvetnega kazenskega prava. "Podobno zmotno prepričanje je tudi, da so procesi le problematika katoliških dežel. Protestantske dežele pri pregonih niso zaostajale za katoliškimi, celo nasprotno. Protestantske dežele na Nemškem prednjačijo po številu čarovniških procesov in tudi po propagandi. "Prav tako Trubar čarovništvo prišteva k najhujšim pregreham in ima zatiranje čarovništva za dolžnost svetne gosposke. Še pred izgonom protestantov iz naših dežel je bil pri nas najvidnejši preganjalec čarovnic 16. stoletja Jakob Bithner, deželni profos na Štajerskem, protestant, ki je botroval številnim procesom v Mariboru in okolici konec 16. stoletja."

Podobno zmotno prepričanje za slovenske dežele je, da so bile žrtve samo ženske. Res so bile ženske med žrtvami v večini na Štajerskem in Kranjskem, na Koroškem pa so zaradi čarovništva sodili celo več moškim kot ženskam. Napačna je tudi romantična in močno popularna predstava o ženskih upornicah, ki so končale na grmadi. Na sploh se kaže pri raziskavi zgodovine problematično, ko se z njeno pomočjo poskuša utemeljevati prizadevanja v sodobnosti.

VEČ PREBERITE V POSEBNI ŠTEVILKI MLADINE ČAROVNICE >>