Slavni astronom stopil v bran materi, ki so jo obtožili čarovništva

Vztrajal je pri točno določenem kazenskem procesu, in sicer pri formularnem postopku iz rimskega prava, kjer morajo biti vsi dokumenti predloženi pisno

V novi posebni številki MLADINA ZGODOVINA: ČAROVNICE, ki je že na voljo pri prodajalcih časopisov in v naši spletni trgovini, obravnavamo obračune z ženskami, ki se niso želele držati norm, ki so jih od njih zahtevale družbe. Zgodovina procese zoper čarovnice še vedno predstavlja rahlo romantično, na robu zgodb in pravljic, v posebni izdaji ČAROVNICE pa boste lahko izpod peresa različnih avtorjev in avtoric prebrali poglobljene članke o ravnanju z ženskami tako po svetu, Evropi kot seveda v Sloveniji.

V članku Ulinke Rublack, profesorice zgodovine zgodnjega novega veka na St. Johns Collegeu v Cambridgeu, z naslovom "Iz danih dejstev ni moč sklepati na čarovništvo," boste lahko med drugim prebrali, da so leta 1615 v današnji Nemčiji Katharino Kepler obtožili čarovništva, v bran pa ji je pogumno stopil sin, slavni astronom Johannes Kepler.

Johannes Kepler (1571–1630) je eden najslavnejših astronomov vseh časov. Branil je Nikolaja Kopernika, ki je trdil, da se Zemlja vrti okoli Sonca, odkril, da se planeti okrog sonca gibljejo po elipsah, in prispeval revolucionarna odkritja v optiki. Manj znano pa je, da so leta 1615 astronomovo mater, Katharino Kepler, obdolžili čarovništva. Leta 1620 je prevzel obrambo, da bi rešil njeno življenje in svoj ugled.

Kepler je vztrajal pri točno določenem kazenskem procesu, in sicer pri formularnem postopku iz rimskega prava. Ta postopek je predvideval, da so vsi dokumenti predloženi pisno. Tako lahko zagovornik v polnosti preuči dokaze, ki jih je Kepler skrbno, kritično in besedilno obravnaval. Zaslišanja prič so bila namreč tako podrobna, da skopa analiza primera ni zadostovala.

Kepler se je trudil prikazati mater v drugačni luči: ne kot staro, na rob odrinjeno in vraževerno analfabetko, temveč kot bogaboječo meščanko, ki je z leti pridobila zanesljivo znanje o zdravljenju.

Njegov cilj je bil razkriti lažne trditve in neskladja v argumentaciji nasprotne strani. Tega je bil Kepler vajen že iz znanstvenih polemik. In prav takšno, v dejstva usmerjeno raziskovanje so čedalje bolj terjala vsa intelektualna področja.

Današnjim ljudem, ki vero v čarovnice dojemajo kot nerazumno, se bo njegovo ravnanje zdelo skoraj paradoksalno: znanstvenik namreč v zagovoru ni izključil možnosti, da je vera v čarovništvo lahko škodljiva – niti z besedo ni podvomil o obstoju čarovnic.

VEČ PREBERITE V POSEBNI ŠTEVILKI MLADINE ČAROVNICE >>