Rabelj, ki je usmrtil 394 ljudi

Zaradi poklica rabljev je senca krivde padla tudi na njihove družine

V novi posebni številki MLADINA ZGODOVINA: ČAROVNICE, ki je že na voljo pri prodajalcih časopisov in v naši spletni trgovini, obravnavamo obračune z ženskami, ki se niso želele držati norm, ki so jih od njih zahtevale družbe. Zgodovina procese zoper čarovnice še vedno predstavlja rahlo romantično, na robu zgodb in pravljic, v posebni izdaji ČAROVNICE pa boste lahko izpod peresa različnih avtorjev in avtoric prebrali poglobljene članke o ravnanju z ženskami tako po svetu, Evropi kot seveda v Sloveniji.

V članku Guida Kleinhubberta z naslovom Rabelj, ki je usmrtil 394 ljudi, boste lahko med drugim prebrali kako so živeli, razmišljali in čutili mučitelji in rablji.

Frantz Schmidt se je krvniške obrti priučil pri očetu Heinrichu, ki je bil prvotno lovec. Lovil je ptice, a je podlegel staremu predpisu, ki pravi: če gosposka nujno potrebuje rablja, lahko v to službo imenuje vsakogar, ki je po naključju pri roki. Heinrich je vedel, da bo to njegovi družini prineslo sramoto, morda za vse večne čase.

Rablji so opravljali delo, ki je bilo v skupnostih srednjega veka in zgodnjega novega veka velikega pomena. "Takrat ni bilo zaščite pred roparji, morilci in posiljevalci. Zato so nasilje in druge nevarnosti obravnavali na moriščih, pred vsemi. Tam so kaznovali tudi tiste, ki naj bi sklenili zavezo s hudičem."

Frantz se je krvniške obrti priučil pri očetu Heinrichu, ki je bil sicer prvotno lovec. Lovil je ptice, a je podlegel staremu predpisu, ki pravi: če gosposka nujno potrebuje rablja, lahko v to službo imenuje vsakogar, ki je po naključju pri roki.

"Kljub temu so rablje in njihove družine skoraj po vsem cesarstvu izločili iz družbe: niso jih pozdravljali, niso jih vabili k sebi, v krčmi in cerkvi niso smeli sedeti poleg drugih. Bivališče so jim dodelili v najmračnejših ulicah, tam, kjer so bile klavnice, javne hiše in hiralnice za gobavce."

Rablji in njihove družine so se po sili razmer držali zase in tako je šel tudi Frantz po očetovih stopinjah. "Ni imel možnosti, da bi se izučil kakšne druge obrti, nihče ga ne bi hotel vzeti v uk,"pove zgodovinarka Magdalena Prechsl iz nürnberškega regionalnega zgodovinskega društva. Poznavalka kriminalne zgodovine se že dolgo ukvarja z rablji in pravi, da so imeli težko usodo, saj je zaradi njihovega poklica senca krivde padla tudi na njihove družine.

VEČ PREBERITE V POSEBNI ŠTEVILKI MLADINE ČAROVNICE >>