V SDS so se v želji, da bi si podredili še zadnjo državno banko, zapletli v spiralo kaznivih dejanj

POHLEP

V tem članku pišemo o spornem postopku imenovanja uprave Slovenske izvozne in razvojne banke (SID), to je še zadnje banke v večinski lasti države, ki utegne v bližnji prihodnosti kot javna institucija voditi deljenje več sto milijonov evropskih evrov za obnovo, digitalizacijo in zeleni prehod. »Prepričana sem, da je denar nacionalnega načrta za okrevanje že razdeljen in da ne mi ne vi od njega ne bomo imeli največje koristi,« je nedavno v intervjuju za Mladino dejala predsednica Zveze svobodnih sindikatov Lidija Jerkič. Ključ do razdelitve tega denarja lahko leži v tudi SID banki – v njenih skladih in komisijah, ki bodo delile denar in odločale o porabi.

Kaj se je torej zgodilo v SID banki? Ker SID banka neposredno z ljudmi ne posluje, je ljudje ne poznajo, jo pa zelo dobro poznajo v gospodarstvu. Gre za finančno institucijo, ki sodeluje pri vseh večjih slovenskih projektih, ki na leto obrne več kot pet milijard evrov in vpliva na kar 10 odstotkov celotnega slovenskega BDP – je torej zelo pomembna. V SDS in NSi so, tako kot drugod po gospodarstvu, tudi v njej politično kadrovali. Vendar so se v tem primeru ujeli v past. Postopke so tako grobo kršili, da lahko odgovorne doletijo tudi civilne in kazenske tožbe. A ne le to. V primerjavi s kadrovanji v drugih državnih podjetjih je v tem primeru vprašljivo tudi ravnanje Banke Slovenije, ki je bila o vseh nepravilnostih obveščena, a kljub temu ni potegnila ročne zavore. Še več, krivci bi lahko bili zdaj nagrajeni. Predsednik države Borut Pahor je ta teden glavnega odgovornega za opisani fiasko v SID banki, predsednika nadzornega sveta Marjana Divjaka, celo predlagal za viceguvernerja Banke Slovenije.

Nedelja, 2. januar

Takoj v začetku leta, v nedeljo, 2. januarja, je Slovenska tiskovna agencija (STA) objavila kratko, na videz dolgočasno novico o SID banki. Po 15 letih je tudi v njej prišlo do menjav vodstva. Ekipo, ki jo je doslej vodil predsednik uprave Sibil Svilan, je nadomestila nova tričlanska uprava, je sporočila STA. Predsednik uprave je takrat začasno za en mesec postal Gašpar Ogris Martič, članica uprave je postala Stanka Šarc Majdič, s prvim februarjem pa naj bi funkcijo predsednika uprave SID banke prevzel Damijan Dolinar, Ogris Martič pa bo ostal v upravi kot član, je pisalo.

Področje financ in bančnega delovanja je visoko regulirano z domačimi in EU-predpisi. Postopek izbora zgoraj omenjene ekipe je zato tekel več mesecev, kdo je bil izbran, pa so v SID banki dejansko napovedali že avgusta. Januarska novica STA bi lahko bila ena izmed bolj dolgočasnih iz sveta bančništva, če agencija naslednji dan presenetljivo ne bi objavila popravka. Uprava, so naknadno sporočili iz SID, ne bo takšna, kot so jo napovedali že pred meseci, ampak bo dvočlanska. Vodenje banke naj bi prevzel Damijan Dolinar, članica uprave pa naj bi postala Stanka Šarc Majdič.

Se zgodi, seveda, najrazličnejši škrati lahko zaidejo v vsako disciplino, tudi bančno. A kdor je pri tem spodrsljaju postal pozoren na SID banko, je lahko zaznal še večjo zmedo. SID banka naj bi recimo po zakonu imela sedemčlanski nadzorni svet, a na spletni strani banke je bilo objavljenih le šest članov. Kam je izginil sedmi član, mladoekonomist, profesor z Ekonomske fakultete dr. Sašo Polanec? In zakaj v SID banki o njegovem odhodu iz nadzornega sveta niso obvestili javnosti?

Najeli so kadrovsko agencijo pro forma, da bi zabrisali sledi. Za 32 tisoč evrov. Dejansko so nato agenciji povedali, koga naj ta izbere.

V svetu financ, kjer je je zaupanje največja valuta, je takšno skrivanje neprimerno. A to je šele vznožje ledene gore. Iz SID banke so nam na naše vprašanje odgovorili, da bo za začetek nova uprava dvočlanska, ker naj bi Ogris Martič 13. decembra lani »umaknil svojo kandidaturo«. Za nekoga, ki se je pred tem preživljal kot samostojni svetovalec, je seveda nenavadno, da umakne kandidaturo člana uprave banke, kjer ga čaka več kot 200 tisoč evrov (bruto) prejemkov na leto. Po našem preverjanju se je izkazalo, da Ogris Martič kandidature ni umaknil prostovoljno, ampak mu Banka Slovenije, ko je že bil izbran, ni podelila licence. Neprimeren, ne izpolnjuje pogojev. Zakaj, nam Ogris Martič, ki je v preteklosti v Sloveniji vodil Volksbanko in Sberbanko, nato pa končal kot samostojni podjetnik, ni želel odgovoriti, molčijo pa tudi v Banki Slovenije. Sašo Polanec pa naj bi »odstopil iz osebnih razlogov v drugi polovici lanskega leta«, so nam odgovorili iz SID Banke. Da je odstopil iz osebnih razlogov, nam je dejal tudi Polanec, ko smo ga povprašali o tem, zakaj je prenehal biti član nadzornega sveta SID.

Kar pa je laž.

Drama v SID banki

V SID banki se je lansko leto na področju kadrovanja namreč odvijala prava drama. Morda podobna drama kot v mnogih drugih podjetjih, na katera ima politika vpliv, le da so se odgovorni v tem primeru opekli. Njihova zloraba položaja zelo verjetno tudi ne bo šla mimo nekaznovano, saj je SID banka izpostavljena strogemu nadzoru, tudi v okviru EU.

Tako kot v ostalih podjetjih je tudi v primeru SID banke vladajoča koalicija želela kadrovati po svoje, in to z nižanjem meril strokovnosti. Na politični prevzem te še edine slovenske sistemske banke se je oblast začela pripravljati že prvi mesec po prevzemu oblasti pred slabima dvema letoma. Aprila 2020 so v PKP-zakonu o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije znižali merila, ki jih morajo izpolnjevati člani nove uprave SID banke. Do tedaj je veljalo, da mora član uprave SID banke imeti najmanj petnajstletne delovne izkušnje in »ustrezno strokovno znanje s področja dejavnosti SID banke«. V koaliciji so to določilo izbrisali iz zakona o SID banki. Izbrisali so tudi, da mora biti večina nadzornikov imenovana iz »strokovne javnosti«, namesto tega so enostavno določili, da jih šest predlaga ministrstvo za finance, enega pa ministrstvo za gospodarstvo.

Nadzorniki SID banke so tako postali najbolj lojalni člani vladajoče koalicije. Njihov vodja je Marjan Divjak, stari član SDS, ki je na ministrstvu za finance direktor direktorata za zakladništvo. V preteklosti je bil Divjak član kabineta predsednika vlade Janeza Janše, tako kot njegova žena, Nika Dolinar Divjak, ki je trenutno namestnica vodje kabineta. Janez Janša jima je bil tudi poročna priča. Drugi član novega nadzornega sveta je postal kader NSi, Janez Tomšič, sicer eden izmed skupine multipraktikov Janševe koalicije. Poleg tega da nadzoruje SID banko, nadzoruje še državno Kapitalsko družbo (KAD) in je tudi član uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH).

Poleg njiju pa sta člana nadzornega sveta že septembra 2020 postala oba mladoekonomista, preverjena prijatelja, profesorja z ljubljanske Ekonomske fakultete Igor Masten in Sašo Polanec. Ko je bil zakon spremenjen, ko so bila strokovna merila znižana in nadzorni svet politično obarvan, so v koaliciji začeli izbirati novo vodstvo SID banke. Pri čemer so poskušali postopek zamaskirati. In sicer tako, da so za izvedbo javnega razpisa in natečaja lani spomladi najeli kadrovsko agencijo Amrop Adria, katere slovensko podružnico vodi Marko Mlakar.

Polanec in Divjak

Kadrovsko agencijo, katere namen je bil povsem očitno postopek obliti z videzom legitimnosti, so za to zelo dobro plačali. Kot so nam odgovorili iz SID banke, je agencija za izvedbo postopka doslej prejela že slabih 32 tisoč evrov. Kljub temu pa to ni bilo plačilo za izbor najboljših kandidatov. Skrajšani seznam prijavljenih kandidatov, ki so jih nameravali v agenciji povabiti na razgovor, ni bil plod njihovega dela, ampak je nastal po sestanku med agencijo in predsednikom nadzornega sveta Divjakom v začetku aprila lani. Z drugimi besedami, Divjak je najel kadrovsko agencijo, jo plačal in ji nato naročil, koga od prijavljenih naj uvrstijo v ožji izbor. Nato pa so znotraj te skupine točno določeni izbranci dobili še dodatno prednost. Kadrovsko agencijo so najeli pro forma, zato da bi zabrisali sledi.

V nadzornem svetu je bil za postopek izbora članov uprave formalno pristojen Mastenov prijatelj, predsednik komisije za imenovanja in prejemke Sašo Polanec, s katerim je Divjak tesno sodeloval. Polanec je konec marca, ne da bi za to pridobil formalno dovoljenje uprave ali da bi s komerkoli podpisal sporazum o nerazkrivanju podatkov (NDI), kadrovski agenciji poslal zaupen dokument, strategijo SID banke. Ta dokument so nato v kadrovski agenciji posredovali le nekaterim izbranim kandidatom, tistim, ki so jih želeli pripraviti na razgovor: kandidati so morali namreč v nadaljevanju, torej ob prijavi in ob razgovoru, predstaviti svojo vizijo razvoja banke.

Iz SID banke so nam sicer odgovorili, da so zaupno strategijo poslali le tistim kandidatom, ki so zanjo zaprosili in s katerimi so za tem podpisali sporazum o nerazkrivanju, kar pa ne drži: kandidati so sporazum o nerazkrivanju podpisali šele pol leta kasneje, vmes pa je zaradi razkrivanja zaupnih podatkov točno določenim kandidatom – in ne zaradi osebnih razlogov – Polanec odstopil z mesta nadzornika. Da je odstopil zaradi razkritja zaupnih podatkov, je črno na belem jasno ne le nadzornemu svetu, ampak tudi Banki Slovenije.

Banka Slovenije pa je odgovornim za fiasko v SID banki pogledala skozi prste. Morda zato, ker se vsi – nadzorniki in nadzorovani – dobro poznajo, ker so vsi del istega kroga znancev?

Posledica takšnega postopka je po eni strani neizkušena, a očitno svojim mecenom hvaležna uprava, ki je nastala na podlagi negativne selekcije. Iz SID banke so nam odgovorili, da se je na razpis prijavilo 36 kandidatov. Na Mladini smo jih prek družbenih omrežij pozvali, naj z nami stopijo v stik. Tako smo izvedeli, da se je na razpis prijavil tudi bivši finančni minister Andrej Bertoncelj, ki pa zaupne strategije, kot nam je potrdil, ni prejel, niti ni bil izbran za člana uprave. Je pa bila na koncu postopka izbrana Šarc Majdičeva. Ta se je recimo v zadnjem obdobju ukvarjala s kriptovalutami, prej je bila finančnica na Pristopu, pred tem se je na Gorenjski banki ukvarjala s tveganji, še nedavno pa je v kraju Homec povezovala kulturni program ob dnevu samostojnosti. Ne pozabimo, govorimo o eni najpomembnejših finančnih institucij v državi.

Izbrana ekipa je tudi kolektivno neprimerna. Dolinar je specialist na podobnem področju kot Majdičeva: na prejšnjih delovnih mestih se je ukvarjal s tveganji. Nobeden od njiju ni delal na področju komerciale v bančništvu, niti nima znanja iz razvojnega bančništva.

Vasle jih ščiti, Pahor nagradi

Ker so prijavljene diskriminirali, bi moral nadzorni svet SID banke postopek izbora ponoviti ali pa zaupno strategijo poslati vsem prijavljenim. Irena Prijović, izvršna direktorica Združenja nadzornikov Slovenije, ki smo ji primer v grobem opisali, pravi, da bi seveda nazorni svet lahko kandidatom poslal nekatere podatke, zato da pripravijo strateške usmeritve za delo v upravi banke, vendar bi po podpisu pogodbe o nerazkrivanju to morali posredovati vsem kandidatom. »Vsi kandidati v postopku kadrovanja naj bi bili enako obravnavani, zato bi morali to gradivo omogočiti vsem kandidatom. V nasprotnem primeru so bili drugi kandidati v postopku deprivilegirani.« A v tem primeru očitno ni odpovedal le nadzorni svet, ampak tudi regulator, to je Banka Slovenije. Tam so namreč vedeli, kaj se je zgodilo.

Vsi zapisniki sej nadzornega sveta SID banke o tem, kako so nadzorniki zlorabili postopek kadrovanja in kako so kandidate postavili v neenakopravni položaj, jim pošiljali zaupne bančne podatke, kako so kršili evropska bančna pravila, so bili namreč v skladu z zakonodajo poslani na Banko Slovenije. Tam so jih prebirali, kot dokazuje tudi naslednja izjava, ki smo jo prejeli iz Banke Slovenije: »V Banki Slovenije smo bili v skladu s takrat veljavnima ZBan-2 (205. člen) in Sklepom o poročanju posameznih dejstev in okoliščin bank in hranilnic seznanjeni s prenehanjem funkcije dr. Saša Polanca kot člana nadzornega sveta SID banke.« Niso pa želeli iz Banke Slovenije odgovoriti na vprašanje, kako so ob tem ravnali.

Polančev odstop ni namreč pri postopku izbora nove uprave ničesar spremenil. Niso ga ustavili, niso naredili ničesar. Banka Slovenije bi nadzornike lahko povabila na razgovor in s tem umirila stanje. Lahko bi recimo uvedla nadzor. Lahko bi sama prekinila postopek. Lahko bi komu odvzela licenco. In končno bi lahko vložila kazenske ovadbe proti Polancu, pa proti kandidatom, ki so zaupni dokument dobili, in proti ostalim nadzornikom, ki so postopke nadaljevali – o kaznivih dejanjih v nadaljevanju. A kaj je Banka Slovenije dejansko storila?

Ničesar. Banka Slovenije, sodeč po informacijah, ki smo jih dobili, ni storila ničesar od naštetega. Videti je, da je odgovornim pogledala skozi prste. Konec koncev se vsi, nadzorniki in nadzorovani, dobro poznajo. Masten in Polanec sta v preteklosti delala za Banko Slovenije, analitični oddelek Banke Slovenije vodi Mastenova žena, oba je Janševa koalicija na začetku epidemije imenovala tudi v tako imenovano Lahovnikovo skupino, ki je pripravljala prve ukrepe za pomoč gospodarstvu. Boštjan Vasle, guverner Banke Slovenije, pa do vladajoče koalicije prav tako čuti hvaležnost: decembra 2018 so ga namreč na mesto guvernerja v parlamentu izvolili prav poslanci SDS, Nove Slovenije SNS, SMC in SAB.

Namesto da bi dejanja predsednika nadzornega sveta in starega člana SDS Marjana Divjaka preverili na sodišču, ga bodo nagradili. Pahor ga je ta teden predlagal za položaj viceguvernerja.

In končno, glavni odgovorni za fiasko v SID banki, predsednik nadzornega sveta Marjan Divjak, se utegne v kratkem pridružiti ekipi vodilnih v Banki Slovenije. Ravno ta teden ga je predsednik države Borut Pahor po posvetovanjih s poslanskimi skupinami predlagal za viceguvernerja Banke Slovenije. Na predlog Mastena. Namesto da bi sprva njegova dejanja preverili na sodišču, ga bodo nagradili.

Kazniva dejanja, tožbe

Za komentar primera smo zaprosili odvetniško pisarno Senica, kjer so specializirani za gospodarske spore. V pisarni so nas opozorili že na osnovno napako izbornega postopka: SID banka mora v skladu s slovensko in evropsko bančno zakonodajo slediti svoji politiki izbora članov uprave, v kateri pa 9. člen izrecno določa, »da kandidati pripravijo program dela in vizijo razvoja SID banke na podlagi javno dostopnih podatkov«. Zaupnih dokumentov torej v banki kandidatom ne bi smeli pošiljati. Kljub temu so nam iz SID banke na naše vprašanje odgovorili, da je bil »postopek izveden skladno s Politiko izbora članov uprave«. Ni bil, seveda.

Ker pa so zaupni dokument dobili le nekateri kandidati, »je bil postopek nepošten, v njem so bili kandidati obravnavani neenakopravno, z drugimi besedam: bili so diskriminirani«, nadaljujejo v odvetniški pisarni. »Postopek je bil v izrecnem nasprotju tudi z določbami Politike izbora SID banke, ki v bistvu predstavlja izvedbeni akt v razmerju do določb Zakona o bančništvu. Po našem mnenju to pomeni, da je bil postopek ne le nepošten, temveč tudi nezakonit. Zaradi takšnega ravnanja lahko kandidati, ki zaupnega dokumenta niso dobili, vložijo tožbo zoper SID banko.«

To je civilnopravna razsežnost zmešnjave, pomembna pa je še kazenskopravna. »Nadzornik, ki je določenim kandidatom v postopku javnega razpisa za izbiro člana uprave SID banke posredoval zaupen dokument banke, bi lahko odgovarjal za kaznivo dejanje Izdaje in neupravičene pridobitve poslovne skrivnosti,« pravijo v odvetniški pisarni. Kazensko odgovorni so v tem primeru vsi kandidati, ki so dokument z veliko oznako zaupno zaprosili ali ga dobili. Zakon namreč pravi: »Enako se kaznuje, kdor z namenom, da jih neupravičeno uporabi, protipravno pride do podatkov, ki se varujejo kot poslovna skrivnost.« Naj spomnimo, da so bili ti kandidati tudi izbrani v upravo SID banke in da jo danes vodijo.

Poleg tega bi po oceni odvetniške pisarne Senica nadzornik, torej Polanec, lahko odgovarjal za kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, saj je s svojim dejanjem drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, kar pomeni, da so bili nekateri kandidati v prednosti v postopku javnega razpisa za člana uprave SID banke. »Že to, da je imel določen kandidat možnost uporabiti zaupen dokument v samem postopku izbire, drugi kandidati pa ne, in bil tako v prednosti (se je lahko bolje pripravil), pomeni nepremoženjsko korist, zato je kaznivo dejanje dokončano.«

In odgovarjati bi morali tudi ostali člani nadzornega sveta, s predsednikom Divjakom vred. »Ostali člani nadzornega sveta, ki so kljub temu, da so izvedeli za dejstvo, da so določeni kandidati dobili zaupen dokument, ostali pa ne, pa bi lahko odgovarjali za kaznivo dejanje pomoči prvemu nadzorniku pri storitvi kaznivega dejanja po 3. odstavku v zvezi s 1. odstavkom 240. člena KZ-1, saj so z nadaljevanjem razpisa omogočili uporabo določene prednosti – nepremoženjsko korist – kandidatom, ki so dokument prejeli od glavnega storilca,« zaključujejo v odvetniški pisarni Senica.

Če že Banka Slovenije sama teh postopkov ne želi sprožiti, jih seveda lahko katerikoli državljan z ovadbo, morda pa tudi kak tožilec po uradni dolžnosti, ki bo prebral zgornje odstavke.

Vprašanje za milijone evrov

Zakaj so v koaliciji na tako neprimeren in celo kriminalen način politično kadrovali v SDI banki, ni dvoma. SID banka sodeluje pri deljenju evropskih sredstev, še večjo vlogo pa bi lahko imela v prihodnosti. In sicer predvsem pri deljenju kreditov, to je recimo pri porabi treh milijard evrov povratnih sredstev, ki so bili dodeljeni Sloveniji v okviru načrta za okrevanje in odpornost. Iz ministrstva za finance, iz poleti ustanovljenega urada za okrevanje in odpornost, so nam odgovorili, da sicer podrobnosti o načinu porabe še niso dorečene, ker se pogodba med državo in evropsko komisijo še usklajuje, pa tudi sistem upravljanja povratnih sredstev naj še ne bi bil dokončno usklajen.

A ne glede na to ni dvoma, da bo imela SID banka v prihodnosti, kot pojasnjuje bivši premier, bivši finančni minister in bivši podpredsednik Evropske investicijske banke (EIB) Anton Rop, ki je bil do junija 2020 tudi član nadzornega sveta SID banke, veliko večjo, še večjo vlogo, kot jo je imela doslej: »SID banka je danes za Slovenijo temeljni finančni inštrument države. Lahko posega na bančnem trgu tedaj in tja, kjer komercialne banke niso zainteresirane. Običajno je, da razvojna banka v tem smislu spodbuja gospodarstvo. Banka odloča o konkretnih projektih. Načeloma so to projekti iz vseh evropskih prioritet,« pravi Rop. »V mnogih državah prav razvojne banke delijo evropska sredstva in v tem smislu bo tudi SID banka v prihodnosti odigrala ključno vlogo pri postepidemičnih ukrepih, kot je spodbujanje zelenih investicij, energetske učinkovitosti, vlaganja v znanost, v mala in srednja podjetja.«

Primer političnega kadrovanja v SID banki pa je tudi žal le eden od mnogih. Podobne zgodbe lahko slišimo tudi iz drugih podjetij, v katere je v zadnjem obdobju grobo posegla politika, kot so Telekom, HSE, DUTB. Da bi enkrat za vselej ti primeri morali dobiti tudi epilog na sodišču, da bi odgovorni morali biti kaznovani, se že tudi sliši kot floskula – ker kaj pa se nam bo zgodilo, če bo to še ena zgodba, ki bo šla mimo? Nas bodo korupcija, klientelizem ali nepotizem res pogoltnili? Ne, seveda ne, ne bo se zgodilo nič apokaliptičnega. Kvečjemu se ta apokalipsa kaže v tem neskončnem ponavljanju enih in istih morečih zgodb, ki smo jim priča v zadnjih 15 letih. Tako je navsezadnje odvisno od vseh nas, kako dolgo o njih še želimo brati ali jih popisovati.

POVEZANI ČLANKI:

• Skomine po milijardah