Skomine po milijardah

Zakaj je SID banka pomemba, kaj počne in kakšno vlogo bi lahko imela v prihodnje

Večina držav EU ima svojo razvojno in izvozno banko, največja med njimi je nemška KfW, ki je nastala iz Marshallovega načrta prenove Evrope po drugi svetovni vojni. Njihova vloga je ključna predvsem v krizah, v katerih se navadne, komercialne banke navadno zaprejo vase, pa tudi v »mirnodobnem« času. V Nemčiji je recimo vsak, ki je kadarkoli vzel stanovanjski kredit, ob tem hkrati še podpisal pogodbo s KfW in si z njo znižal stroške kredita. KfW je namreč ogromna ustanova z najboljšo bonitetno oceno, ki ima zato najcenejši dostop do denarja. S tem Nemčija vpliva na svojo stanovanjsko politiko, ki je ne želi prepustiti trgu.

Tudi v Sloveniji smo po osamosvojitvi počasi dobili svojo razvojno in izvozno banko, to je SID banko, katere pomen se je v zadnjih letih, po prodaji državnih bank, zgolj še povečal. SID banka je varovalka za primer, če bi komercialne banke, recimo v času kakršnekoli krize, omejile kreditiranje podjetij pa tudi prebivalstva. Za njen razvoj in vzpon je zaslužen njen dolgoletnih predsednik uprave Sibil Svilan, ki pa je moral mesto predsednika z novim letom po 15 letih zapustiti. Ne ravno z najboljšimi občutki. Njegovega načrta dela v prihodnje, »strategije, ki sem jo predložil nadzornemu svetu za naslednjih pet let dela, ta ni želel obravnavati ali o njej razpravljati«, nam je dejal in dodal, da na pogovoru o njegovi vnovični kandidaturi, kjer ga je nadzorni svet zavrnil, o tem ni bilo zastavljeno nobeno vprašanje, »so pa bila druga, tudi žaljiva«, pravi o razhodu.

Svilan je danes v Sloveniji seveda največji strokovnjak na področju razvojnega bančništva. Četudi prebivalstvo SID banke večinoma ne pozna, pa jo dobro poznajo podjetja, »ki so v letu 2021 koristila naše finančne storitve v višini približno 5,7 milijarde evrov«, razlaga Svilan. Njihov letni učinek je tako bil enak skoraj polovici državnega proračuna ali 10 odstotkov BDP. »Brez našega financiranja, zlasti pa zavarovanja, ni veliko izvoznih poslov slovenskih podjetij po svetu in tudi ne večjih poslov doma, kjer smo prisotni tudi pri financiranju infrastrukture in kot komunalna banka. Tako smo prek podjetij s svojimi raznovrstnimi produkti za različne namene financiranja, teh je okoli 30, prisotni v skoraj 100 državah sveta in na vseh celinah, v preteklih letih smo tako pokrivali tudi do 20 odstotkov slovenskega izvoza,« pravi.

Največ pa seveda SID banka pomaga v časih kriz. V času prejšnje finančne krize so storitve SID banke znašale kar osem milijard evrov, predvsem zaradi tako imenovane jamstvene sheme: »Ta je bila odločilna za izhod iz krize, zlasti pa za kasnejši velik uspeh slovenskega izvoznega gospodarstva po krizi ter uspeh številnih občinskih in drugih infrastrukturnih projektov.« In tudi v sedanji covid krizi naj bi bila SID banka pravzaprav edina banka, ki je ves čas zagotavljala financiranje in zavarovanje, najprej za nujno medicinsko opremo, nato pa za blažitev razmer v turizmu, transportu in tako naprej. Komercialne banke so se namreč umaknile. »Naše kreditiranje je bistveno zmanjšalo padec kreditiranja podjetij s strani poslovnih bank,« dodaja, svojo aktivnost na tem področju so povečali za skoraj enkrat, kar naj bi bil glavni razlog pri ohranjanju ali dvigu konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

V prihodnosti, pravi Svilan, pa utegne SID banka postati še pomembnejša. Morala bi postati osrednja razvojna institucija, tako rekoč nosilka financiranja zelenega dogovora EU v Sloveniji in infrastrukture v tem desetletju. Morala bi biti predvsem nosilka povratnih finančnih oblik, zlasti v povezavi z evropskimi sredstvi, ki so ocenjena na skoraj deset milijard evrov in so najpomembnejša razvojna sredstva v tem desetletju: »Zelo pomembno je, kako jih bomo uporabili oziroma izkoristili za napredek in za produktivne investicije. Moje stališče je, da bi morali nepovratna sredstva uporabiti le v res potrebnih raziskovalnih in poslovnih podjemih, sicer pa bi moral naš razvoj temeljiti na povratnih sredstvih, ki lahko dolgoročno ustvarjajo napredek. Zato pa bi morali oblikovati sistem, v katerem bo bodoče odločanje o trajnostnem financiranju strokovno in odgovorno, ne pa politično in nepovratno ter interesno. To je osnovna prelomna točka prihodnje strategije in delovanja SID banke.«

Zato da v prihodnosti kakšna vlada ali interesna skupina tega denarja ne bi privatizirala, bi morali obstoječe državne sklade v okviru ministrstev, ki sedaj z nepovratnimi sredstvi dejansko nasprotujejo taki strategiji, združiti v holding skladov pod SID banko, s katerim bi upravljali neodvisno in strokovno. Za kar pa bi potrebovali ljudi širokega znanja in izkušenj, ne pa zgolj ljudi z ozkim znanjem iz bančno-zavarovalniškega področja, »ki so nas, zlasti z matematično alokativnimi znanostmi in modeli, pripeljali v stanje, kjer smo«. V tem zadnjem stavku lahko seveda zaznamo tudi kritiko novo izbrane, ozko usmerjene uprave SID banke. Pa tudi kritiko tistih, ki so postopek izbora v začetku vodil in usmerjali, to je Saša Polanca in Igorja Mastena, ki sta na Ekonomski fakulteti v Ljubljani predvsem izvedenca za matematično-statistično ekonomijo, ekonometrijo. 

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>