Vojna proti ženskam

Kako je mogoče, da so bili zgodovinarji v preteklosti tako ravnodušni do načrtnega iztrebljenja žensk?

V novi posebni številki MLADINA ZGODOVINA: ČAROVNICE, ki je že na voljo pri prodajalcih časopisov in v naši spletni trgovini, obravnavamo obračune z ženskami, ki se niso želele držati norm, ki so jih od njih zahtevale družbe. Zgodovina procese zoper čarovnice še vedno predstavlja rahlo romantično, na robu zgodb in pravljic, v posebni izdaji ČAROVNICE pa boste lahko izpod peresa različnih avtorjev in avtoric prebrali poglobljene članke o ravnanju z ženskami tako po svetu, Evropi kot seveda v Sloveniji.

V članku mag. Tee Hvala, sociologinje kulture, kritičarke in književnice z naslovom Vojna proti ženskam, boste med drugim lahko prebrali, kako je mogoče, da so bili zgodovinarji v preteklosti tako ravnodušni do načrtnega iztrebljenja žensk. Je bilo tako zato, ker so žrtve povečini pripadale nižjemu in ne vladajočemu sloju?

"Podvomiti je treba o vse, kar so o ženskah napisali moški, saj ti razsojajo v svoji lastni pravdi," je v 17. stoletju zapisal feministični duhovnik in filozof François Poulain de la Barre. Tri stoletja pozneje je Simone de Beauvoir pripomnila," da tudi ženske razsojamo v svoji pravdi, vendar to še ne pomeni, da smo eni in drugi "enako dovzetni za iskanje resnice", saj ne razpolagamo z enako družbeno močjo."

Iz ohranjenih virov je bilo jasno, da so ženske pred začetkom čarovniških procesov sodelovale pri vseh tlačanskih opravilih in uporih, upodabljali pa so jih kot neukročena bitja šibkega uma in nenasitne pohote.

"Nasprotno, moški so bili tisti, ki so dolga stoletja dokazovali, da je podrejenost žensk plod božje volje ali naravnih zakonitosti. Tudi človeške zakone so pisali moški. In če je bilo treba posredno, z razglašanjem pomanjkljivosti ženskega spola, utrditi tiho samoumevnost moškega gospostva, so (če se omejimo zgolj na stoletja po vzponu rimskokatoliške cerkve) posvetni in verski učenjaki našli skupen jezik – navkljub siceršnjim ideološkim razprtijam."

Simone de Beauvoir je privilegirani položaj izrekanja o ženskah pripisala ženskam tudi zato, ker "neposredneje dojemamo, kaj za človeško bitje pomeni biti ženska; in več nam je do tega, da bi to izvedele". V Drugem spolu (1949) je zapisala, da si "razkošje nepristranskosti" lahko privoščijo predvsem emancipirane ženske, toda v njenem času so bile ženske v Franciji potisnjene v zelo tradicionalno vlogo in brez številnih pravic, zato je bilo takšnih žensk bore malo.

VEČ PREBERITE V POSEBNI ŠTEVILKI MLADINE ČAROVNICE >>