Intervju / »Demokracije se Putin zagotovo bolj boji od Nata«
Rudi Rizman, sociolog, politolog in mirovnik

© Borut Krajnc
Rudi Rizman je po svoji akademski usmeritvi sociolog z doktoratom z ameriškega Harvarda, trenutno profesor na Univerzi v Bologni, a bi ga bilo primerneje označiti za angažiranega intelektualca svetovnega formata, kot jih je porajala revolucija leta 1968. To je bil čas vrenja mladih po konfliktih, ki so jih politiki zakuhali v Vietnamu, in kubanski krizi. Tudi zato se je Rizman ukvarjal z vprašanji, kot sta nacionalizem in liberalizem, zato je preučeval delitev interesnih sfer po drugi svetovni vojni, raziskoval je zločine ameriške in sovjetske vojske v Afganistanu. In tudi zato je postal generalni sekretar znamenitega Russllovega razsodišča, ki je v 60. letih bistveno vplivalo na mednarodno javno mnenje v zvezi z vojno v Vietnamu, človekovimi pravicami, kolonializmom, rasizmom. To je bila civilnodružbena organizacija, v kateri so sodelovali največji angažirani umi tistega časa, kot so bili Jean-Paul Sartre, Simone de Beauvoir, Noam Chomsky ali jugoslovanski Vladimir Dedijer, ki ga je Rizman zelo dobro poznal. Z rusko vojno v Ukrajini smo danes morda prav tam, v tistem času, pred letom 1968.
Kako ustaviti nasilneža, profesor Rizman, torej nekoga, ki želi mednarodna pravila napisati na novo in po svoje?
Sedaj ga zaustavljajo Ukrajinci, veliko dela pa čaka še mednarodno skupnost, če ne želimo, da bodo tudi druge države doživele usodo Ukrajine. Denimo, če misli Evropska unija v resno s Putinom in demokracijo, se bo morala tudi prepričljivo v smislu ’No pasarán!’ konfrontirati tudi z avtokrati na lastnem dvorišču. Vsak avtokrat je produkt določenega okolja in zgodovine, tudi Putin. Nič seveda ne more upravičiti njegove vojne v Ukrajini, ki flagrantno krši mednarodno pravo in Listino OZN. Po načelih nürnberškega sodišča je tisti, ki sproži vojno, zagrešil najhujši možni mednarodni zločin. Lahko pa njegova dejanja pojasnimo. Putinova so odziv na konkretno zgodovinsko okoliščino. Želi si podaljševati politično življenje skupaj s svojo najožjo politično elito, s siloviki iz nekdanje KGB in oligarhi. Želi tudi restavrirati ruski imperij. Njegova dejanja lahko razumemo tudi kot geopolitično maščevanje. To je njegov odziv na tako imenovani versajski kompleks, kjer se zgleduje po Hitlerju.