Intervju / »S sankcijami se ne dosežejo politični cilji«

Dr. Danilo Türk je eden izmed podpisnikov javnega poziva slovenski vladi, v katerem ob nedvoumni obsodbi ruske agresije in zločinov pozivajo, naj slovenska politika poišče alternativne pristope k ukrajinski vojni tako, da bi se rusko in ukrajinsko vodstvo strinjali o začetku mirovnih pogajanj. Podpisniki se hkrati sklicujejo tudi na načelo mirovne politike, ki je zapisano v slovenski ustavi. Poleg Türka so pismo med drugim podpisali tudi Milan Kučan, Rudi Rizman, Rastko Močnik, pobudnik pisma pa je nekdanji poslanec SD Aurelio Juri.

Kot odgovor na prvo pismo je svojo različico skupaj z Alešem Mavrom sestavil Luka Lisjak Gabrijelčič. V nasprotju s prvim pozivom je v tem bolj poudarjena »lojalna in odločna podpora ukrajinski obrambi«. Podpisniki so denimo zapisali, da se mora ukrajinski odpor »podpreti z vsemi sredstvi, ki so naši državi kot članici svetovne skupnosti držav na razpolago«. Med množico podpisnikov drugega pisma je najti javne osebnosti, ki izhajajo z nasprotnih političnih polov. Denimo Gregorja Golobiča in Mateja Avblja ali pa Ivana Štuheca in Pavla Gantarja. Pismo je podpisal tudi nekdanji predsednik slovenske vlade in minister za zunanje zadeve Miro Cerar.

Danilo Türk se ne boji polemik, pravi, da je javna razprava nekaj dobrega. V intervjuju za Mladino podrobno pojasnjuje svoj pogled na mednarodne odnose, na stanje v Ukrajini, prepričan pa je, da se lahko mir doseže le s spretno diplomatsko politiko. Pošiljanje orožja in sankcije niso dovolj. Četudi ta mir na koncu ni pravičen, je boljši kot vsaka vojna.

Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon je ta teden napovedala oblikovanje posebnega strateškega sveta, ki se bo ukvarjal z usmeritvami slovenske zunanje politike, vanj pa bo povabila tudi nekatere podpisnike pisem. O tej temi bo razpravljal tudi parlamentarni odbor za zunanjo politiko. (Javni pismi sta objavljeni na 4. in 5. strani Mladine v rubriki Pisma.)

Nekajkrat ste se srečali s Putinom, kakšen človek je to, kakšen politik? Kako razumete njegova dejanja? 

S predsednikom Vladimirjem Putinom sem se srečal dvakrat. Prvič, med mojim uradnim obiskom v Moskvi jeseni 2010, je takratni predsednik vlade Putin dajal vtis optimističnega in prijetnega sogovornika. To je bil čas upanja in razmeroma dobrega mednarodnega ozračja. Z Rusijo smo podpisali deklaracijo o modernizaciji, na kar je Rusija takrat računala. Slovenija je bila druga država EU (prva je bila Danska), ki je tako podprla prizadevanje za modernizacijo v Rusiji. Tudi na vrhu zveze Nato v Lizboni, konec novembra 2010, je bilo politično ozračje naklonjeno sodelovanju med zvezo Nato in Rusijo.