Anže Logar: »Jaz lahko sodelujem z vsakim«

Kandidat za predsednika republike, ki ga politično in organizacijsko podpira stranka SDS

Anže Logar je kandidat volivcev in volivk za predsednika Republike Slovenije. Je tudi kandidat, ki ga politično in organizacijsko podpira stranka SDS. Kar je pričakovano, Logar je bil minister za zunanje zadeve v zadnji vladi Janeza Janše, zdaj je poslanec te stranke. Je eden od njenih manj radikalnih poslancev, ne žali in izbira besede, a njegova radikalnost se skriva drugje. Vseskozi se namenoma izogiba kakršnikoli kritiki političnih potez Janeza Janše in stranke SDS. O tem se ne izreka. Želi voditi z zgledom. Čeprav želi postati predsednik vseh državljanov, je še vedno predsednik sveta stranke SDS.

Do volitev je še mesec in pol. Kako kaže, ste zadovoljni s podporo, ljudmi, obiski hribov in malih vasi? 

Res sem zelo zadovoljen z odzivom ljudi na terenu. Sem prijetno presenečen, praktično povsod, kamor pridem, so ljudje odprti za dialog, radi prisluhnejo, povedo tisto, kar jih najbolj skrbi v Sloveniji.

Kandidirate z geslom »Sodelujmo za prihodnost«? Kaj pomeni beseda sodelovanje? Bi sodelovali s tistimi, s katerimi se ne strinjate? Ne glede vsebine, tudi glede načina vodenja politike.

Če pogledate mojo politično kariero, boste videli, da sem sodeloval z nekaterimi politiki in predstavniki organizacij, za katere lahko rečem, da so njihova stališča pri nekaterih vprašanjih diametralno nasprotna mojim, hkrati pa so obstajala tudi področja, kjer smo našli skupne točke. Važno je torej, da poiščeš tista stališča, ki so skupna, kjer se najdejo stične točke. Iz teh temeljev lahko gradiš nadaljnjo pot.

Zelo podobno govori sedanji predsednik republike Borut Pahor. A v praksi raje molči, kot da bi bil, kakor je dejal, »moralna avtoriteta«. Tudi vi vlogo predsednika republike razumete tako? 

Najprej se moramo pogovarjati. In ko se pogovarjamo, se moramo slišati. Dialog gluhih ne koristi nikomur. Posledica pravega dialoga različnih bi moralo biti približevanje končnemu cilju, ki je sprejemljiv za vse. V tej smeri podpiram vse korake, vsakršno iniciativo, ki pripelje do skupne rešitve.

V teh krajih sta se razširili dve prepričanji. Prvo pravi, da je Slovenija razdeljena na pol, med leve in desne, med rdeče in črne, med urbane in neurbane. In drugo, da je pri nas preveč izključevanja. Druga teza me še posebej zanima. Je res preveč izključevanja? O tem vseskozi govori predsednik vaše stranke Janez Janša. 

V Evropi, pa tudi na drugi strani luže se res pojavlja trend oblikovanja nekih nasprotnih političnih taborov, polarizacija javnosti, polarizacija politike. Naj o tem, zakaj je do tega prišlo, razpravljajo profesorji na fakultetah, a dejstvo pač je, da lahko kot družba in država napredujemo v boljšo in bolj sproščeno prihodnost le, če se zavežemo sodelovanju. Skozi celotno politično kariero sem in bom prisegal na dialog.

Dialog koga s kom? Bi sami kot politik sodelovali s človekom, ki namenoma žali druge, ki ponižuje ustavno sodišče, manipulira, širi teorije zarote? Vse to, in tukaj se morate strinjati, počne Janez Janša? >

Jaz lahko sodelujem z vsakim.

Odločil sem se, da bom deloval z zgledom, ne bom obsojal, ne bom kritiziral, odgovarjam le za sporočila, ki jih v javnost pošiljam sam. Rad bi dokazal, da se na takšen način da doseči več.

Kje so vaše meje? Preko česa ne bi šli?

Meja je odvisna od cilja, ki ga želimo doseči v politiki ali v kakšni drugi javni sferi.

Če želimo sprejeti skupaj s predstavniki političnih strank, ki zastopajo popolnoma drugačna stališča, neko poročilo o nepravilnostih v bančnem sistemu, lahko to dosežemo le, če se uskladimo, kaj je naš temeljni cilj, ostale stvari pa umaknemo z dnevnega reda. Če se na področju zunanje politike uskladimo, da moramo izboljšati odnose s sosedi, delamo le na tem ključnem področju in podobno. Politiko enega in drugega moramo ločiti od točno določene tematike.

Kaj si mislite o žaljivih tvitih Janeza Janše? O tem, da so žaljivi, se je izreklo tudi sodišče. 

Gre za primer, ki sta ga sprožili dve novinarki. In ta tvit je bil po mnenju sodišča objektivno žaljiv. Sam sem se v politiki odločil za drugačno, težjo pot. Pravijo, da tisti, ki razmišlja, tisti, ki želi kaj spremeniti, vrednoti samega sebe. Na drugi strani pa oni, ki želi le obsojati, raje vrednoti dejanja drugega. Jaz sem se odločil, da bom deloval z zgledom, ne bom obsojal, ne bom kritiziral, odgovarjam le za sporočila, ki jih v javnost pošiljam sam. Rad bi dokazal, da se na takšen način da doseči več.

Govoriva o spodobnosti v politiki. Ste umirjeni, niste žaljivi, a vsi vaši politični sopotniki niso takšni. Ne mislim le na Janšo. Ste kdaj ostro protestirali proti agresivnim dejanjem nekdanjega vodstva ministrstva za notranje zadeve v času epidemije? 

Kot minister za zunanje zadeve naj bi kritiziral poteze ministra za notranje zadeve?

Lahko bi ga kritizirali kot minister vlade, kot strankarski funkcionar, kot človek. Verjetno vam ni bilo vseeno ob tem, kar je policija počela po Sloveniji? 

Kot minister za zunanje zadeve sem bil odgovoren za zunanjo politiko, predstavljal sem Slovenijo v okviru predsedovanja svetu Evropske unije leta 2021.

Ne govoriva o tem, govoriva o dogajanju na ulicah, o solzivcu, o tem, da je ustavno sodišče razveljavilo množico vaših zakonov. Govoriva o tem, da so izrečene globe razveljavljala sodišča nižjih stopenj. Živeli smo v državi, vi pa ste bili njen minister, ki je kaznovala dijake, ker so na protestih zahtevali, naj bodo šole odprte. Gotovo vam ni bilo vseeno, verjetno bi sami ravnali drugače. 

Jaz sem v tistem času ravnal tako, kot sem mislil, da je prav. Odgovoren sem bil za področje zunanje politike. Lahko rečem, da je bila v tistem obdobju zame največja nagrada, da sem ob zaključku predsedovanja v evropskem parlamentu slišal evropske komisarje, ki so bili pred našim predsedovanjem kritični do naše države, po šestih mesecih pa so nas začeli hvaliti. Naj ponovim še enkrat, v politiko sem odšel, da dokažem, kako se lahko z dobrim zgledom in zmernim dialogom doseže veliko.

Javno torej ne želite vrednotiti dela policije in ministrstva za notranje zadeve v času epidemije? 

Naj to vrednotijo volivci.

In volivci so vrednotili. 

Naj te odločitve vrednoti ustavno sodišče.

In ustavno sodišče je to vrednotilo. 

Naj te odločitve vrednoti tudi Bog, za tiste, ki so verni, in za vse nas, ki verjamemo v dobra dela.

In morda bo Bog tudi to vrednotil. 

Sam pa želim z zgledom dokazati, da se dajo stvari premikati naprej.

Pol leta je minilo od volilnega poraza vaše stranke. Dovolj časa za premislek. Lahko danes z distance kritično pogledate na tisti čas? Zakaj ste izgubili zaupanje ljudi? Kaj menite o spornih nabavah medicinske opreme? O fantih, ki so nam prodali nekakovostne teste? O Kacinovem komuniciranju z javnostjo? 

Ko smo prevzeli vlado, se je začela epidemija. Ta je presenetila vso Evropsko unijo. Vlada je bila pred veliko dilemo, gledali smo krste v Bergamu in razmišljali, kaj naj storimo. Možnosti sta bili dve, lahko bi naredili tako, kot so naredile nekatere druge države, in bi razglasili izredne razmere, to bi bilo z vidika odločevalskih procesov bistveno lažje. Raje smo se odločili za pot, ki je ohranila zapleten sistem odločanja v parlamentu. Imeli smo odkrito razpravo in vsi ministri so bili proti uvedbi izrednih razmer. Ta odločitev je za sabo potegnila veliko usklajevanja, daljše procese, sestanke na petek in svetek, deset PKP, omnibus zakonov. Glavni namen je bil zavarovati slovensko družbo, zagotoviti ustrezno zdravstveno opremo in ohraniti delovanje zdravstvenega sistema.

Vladali pa ste z odloki, kar je bilo neustavno. O tem ni odločilo le ustavno sodišče, vse te stvari vam je vseskozi govorila strokovna javnost, zapisane pa so bile tudi v različnih pravnih mnenjih.

Drži, a to le pomeni, da funkcionira vladavina prava.

Četudi ste jo kršili.

Po odločitvi ustavnega sodišča je bila večina neustavnih vladnih odlokov odpravljena. Naj le dodam, da Slovenija ni edina država, kjer je ustavno sodišče razveljavilo epidemiološke ukrepe. Treba je razumeti tisto situacijo, okoliščine so bile skrajne, nihče ni vedel, kaj bo, vlada pa je imela vseskozi najboljše namene. Če so se v vsem tem času zgodile še druge anomalije, naj to zdaj preiščejo in procesirajo druge državne institucije.

Je po vašem mnenju ustavno sodišče, o tem sta rada govorila Aleš Hojs in Janez Janša, namenoma nagajalo vladi pri boju z epidemijo?

Zame so institucije ključni dejavniki demokratične ureditve, zaupam jim, spoštujem jih tudi tedaj, ko se z njimi ne strinjam. Sam nikoli ne bom pavšalno kritiziral te ali one institucije, lahko pa v konkretnem primeru o njej ali o njeni odločitvi izrečem svoje mnenje. Tako sem denimo, mislim, da upravičeno, kritiziral počasno preganjanje bančne kriminalitete v Sloveniji.

Predsednik NSi Matej Tonin je dejal, da ste stopili radikalno na levo. Pustiva to nenavadno izjavo ob strani, zanima me, kaj je za vas levica in kaj desnica. Kje se najbolj prepoznate?

Sem zmerni desnosredinski politik. Verjamem v samostojno iniciativo državljanov in državljank, verjamem v podjetnike, verjamem v to, da se je vredno potruditi, a hkrati mora obstajati zlata mreža, ki ujame ljudi, ki jim spodrsne, in jim omogoči, da začnejo še enkrat.

Se vam zdi, da morajo nekatera podjetja ostati v javni lasti? 

Zagotovo je to kritična infrastruktura, ki mora ohraniti vpliv države že zato, da v izrednih razmerah država poskrbi za tiste, ki pomoč potrebujejo. Zame so kritična infrastruktura železnice in DARS, Luka Koper, ne pa tudi Telekom, ker živimo v času, ko je že vse v digitalnih oblakih in ko sodobna tehnologija pozna množico poti, ki lahko omejijo njegovo moč in vpliv. Mi je pa resnično žal, da je država pustila propasti Adrio Airways. To je bila velika strateška napaka, kar se je dobro videlo v času predsedovanja, ko smo goli in bosi čakali na druge ponudnike letalske infrastrukture.

Odločitve ustavnega sodišča so tiste, ki jih je treba spoštovati in ki jih mora politika, če potrebujejo ustrezno zakonsko spremembo, uveljaviti v zakonskem postopku.

Se vam zdijo davki v Sloveniji prenizki ali previsoki? 

Gotovo bi bilo bolje – to je bil zelo dober ukrep prejšnje vlade, ki pa ga je nova, žal, spremenila – da bi država posameznikom pustila več denarja in naj sami odločajo, za kaj bodo ta denar porabili.

Kje bi potem našli dovolj visoke davčne prilive za izdatke države?

Pri davkih se navadno pokaže, da jih, če so nižji, plačuje več ljudi, zato se povečajo tudi davčni prilivi. Najpomembnejše pa je, da je, kot nam vseskozi govorijo podjetniki, davčna politika stabilna, da vsaka vlada ne uvaja nove reforme, gospodarstveniki pa so prisiljeni vedno znova prilagajati svoj sistem poslovanja.

Tako preprosto pač ni. Če že velja, da je v Sloveniji nadpovprečno obdavčeno delo, je hkrati res, da je pri nas zelo nizko obdavčeno premoženje. Denimo nepremičnine. 

Res je, tukaj smo med manj obdavčenimi državami. A vendar gre za neko slovensko posebnost, zelo smo navezani na nepremičnine, delež lastnih nepremičnin je zelo velik, ljudem bi težko znova predpisali nove davčne obveznosti. Obstaja tudi drugačna možnost urejanja nepremičninskega trga, lahko država, kot velja na Dunaju, predpiše, da vsak investitor, ki gradi nova stanovanja, določen delež stanovanj nameni posameznemu segmentu družbe in tako priskrbi več javnih stanovanj.

Dunaju že 100 let, razen med drugo svetovno vojno, vladajo socialdemokrati. 

Res je. Predsednik vlade Robert Golob se zdaj rad hvali, da ima ta vlada zelo visoko podporo v javnosti, najvišje zaupanje ljudi. Morda pa je prišel čas, da se ta vlada loti urejanja tega težkega in zapletenega problema, ko ima to zaupanje.

Govorila sva o pomenu vključevanja. Kako vidite diskriminacijo, ki je je bila, glede na odločitev ustavnega sodišča, deležna skupnost LGBT v Sloveniji? Se strinjate, da lahko istospolni partnerji sklenejo zakonsko zvezo in se uvrstijo na seznam mogočih posvojiteljev otrok? 

Podrobno sem prebiral poročili varuha človekovih pravic in zagovornika enakosti, a ta diskriminacija tam ni omenjena. Zelo jasno je napisano, da z vidika zapostavljenosti skupine LGBT v letu 2021 ni bila vložena niti ena pritožba. Odločitve ustavnega sodišča pa so, kar sem že povedal, tiste, ki jih je treba spoštovati in ki jih mora politika, če potrebujejo ustrezno zakonsko spremembo, uveljaviti v zakonskem postopku.

Napovedani so protesti, politične akcije, v vaši stranki SDS pa so »zavrnili in obsodili« odločitev večine ustavnih sodnikov. 

Odločbe ustavnega sodišča je treba upoštevati.

O medijih se ne želim izrekati. Sprejemam jih takšne, kakršni so, želim si zgolj, da bi na enak način ocenjevali delo posameznih političnih skupin, politikov in delov družbe.

Torej ne mislite sodelovati pri poslanskih aktivnostih zoper zakon, ki bo urejal tisto, kar je zapovedalo sodišče? 

Ne, saj ne bom poslanec, verjamem, da bom predsednik republike.

Dolgo ste v politiki. Leta 2014 ste se uvrstili v parlament, prej ste vodili UKOM, delali v evropskem parlamentu, bili ste zunanji minister. Vaša vlada se je oprla na Višegrajsko skupino, še posebej na Madžarsko. Nova vlada se od tega umika, govori o vračanju k jedrni Evropi.

Dikcija, da se vračamo v jedrno Evropo, je neposrečena. Iz nje nismo nikoli odšli. Slovenija je v jedrni Evropi, smo del schengenskega območja, imamo evro, smo del vseh pomembnih instituciji Evropske unije. Če ob tem ne čutimo, da smo v jedru, je to nespametno, saj se kar sami izločamo iz evropskega kluba. Naša vlada je v Evropski uniji iskala zaveznike in sam sem sodeloval pri vzpostavitvi skupnosti petih centralnoevropskih držav, torej zveze Avstrije, Češke, Slovaške, Madžarske in Slovenije. Imamo podobne karakteristike, geografsko in zgodovinsko smo si blizu, naša stališča so si podobna, skupaj smo močnejši in učinkovitejši. Zelo dobro smo sodelovali v času zdravstvene krize. Višegrad je nekaj drugega, Slovenija ni članica te skupnosti.

Vaša vlada se je, pa ne govorim, ali je to slabo ali dobro, nagnila na Vzhod. Nekoč smo se spogledovali z državami Beneluksa. 

Ne, nismo se nagnili na Vzhod, oprli smo se na center. Kot minister sem menil, da lahko ta smer zunanjepolitičnega povezovanja Sloveniji prinese dodano vrednost, in ta smer je bila zapovedana tudi v strategiji zunanje politike, sprejeti v parlamentu.

Stranka SDS oziroma njen predsednik Janez Janša se dobro razume z Viktorjem Orbánom. Lepo, vsak si sam izbira prijatelje, a danes ti prijatelji sprejemajo sporne odločitve. Kaj menite o politiki Viktorja Orbána do Rusije? 

Madžarskemu zunanjemu ministru Pétru Szijjártu sem večkrat povedal, da se ne strinjam z njegovim niansiranjem politike do Rusije. A dokler Madžarska podpira pakete sankcij, ki jih za Rusijo sprejemajo države članice, je to del skupne evropske politike. In Madžarski težko kaj očitam.

Madžarska je okrepila sodelovanje z Rusijo pri dobavi plina, prav tako ne podpira sankcioniranja ruskega izvoza nafte. Ali je del skupne evropske politike tudi to, da Madžarska sredi vojne v Ukrajini z ruskim jedrskim operaterjem Rosat gradi dva nova reaktorja v jedrski elektrarni Paks? 

Madžarska se s tem izpostavlja tehnološki odvisnosti. Evropska unija je v zadnjih letih preživela nekaj metamorfoz. Najprej je bila covidna kriza, ugotovili smo, da je Evropa strateško odvisna od podizvajalcev najcenejše zdravstvene tehnologije, zato so se te produkcijske kapacitete začele vračati v Evropo. V drugi fazi pa smo ugotovili, da ni dovolj, če se rešimo energetske odvisnosti od Rusije, pač pa se moramo rešiti tudi tehnološke odvisnosti – zakaj bi se odpovedali ruskemu plinu, če pa naše jedrske elektrarne še vedno gradijo Rusi ali Kitajci? Zato bi morale države izbirati tudi prozahodne tehnologije, tiste, ki nastajajo v državah, ki spoštujejo človekove pravice, demokratična pravila in mednarodne konvencije. Zato sem kot minister za zunanje zadeve na področju telekomunikacij in tehnologije 5G z ZDA želel podpisati poseben memorandum o sodelovanju. Ko bomo v Sloveniji razmišljali o drugem bloku nuklearke, bomo torej morali dobro razmisliti, kdo in zakaj bo gradil novi reaktor.

Mislite, da se je vaša stranka preveč navezala na madžarski Fidesz? 

Tega osebno nisem občutil.

Ali ni nenavadno, da so madžarski podjetniki iz Orbánovega kroga takoj po volitvah prodali malo več kot 45 odstotkov lastniškega deleža v podjetju Nova24TV, kjer ste bili sami do nedavnega manjšinski delničar. V lasti ste imeli pet delnic. 

Sprašujete me o stvareh, o katerih ne vem veliko.

Kaj menite o izjavi Viktorja Orbána, ki je v nagovoru madžarski manjšini v romunskem mestu Băile Tuşnad v Transilvaniji kritiziral mešanje »Evropejcev« z »Neevropejci«. Govoril je o »mešanju ras«. Gre za rasizem. 

Te njegove besede so v resnici zelo odmevale. Odzvanjale so tudi v odnosih med Poljsko in Madžarsko, so eden od razlogov za ohlajanje odnosov med tema državama. Takšne besede so nesprejemljive.

Nesprejemljiv je tudi odnos Evropske unije do beguncev. Ko so k nam prihajali Sirci, smo postavljali žico, ko so prihajali Ukrajinci, smo jih sprejeli z odprtimi rokami. V čem so ukrajinski begunci drugačni od sirskih? 

Razlika je v spoštovanju dublinske uredbe. Ta pravi, da se begunec sprejme v prvi varni državi, ko prestopi mejo. V teh primerih je bila to ali Grčija ali Italija ali Poljska. To ni Slovenija.

Gospod Logar, dobro veste, da dublinske uredbe v Evropi nihče ne spoštuje. 

Res je. Eden od ključnih problemov Evropske unije je dejstvo, da države članice še niso našle načina, kako spremeniti to uredbo. Trenutno pogajanja stojijo, saj se države glede tega vprašanja ne morejo poenotiti. V času našega predsedovanja smo verjeli, da bomo naredili korak naprej, a nismo bili uspešni.

Ne govorim o političnem procesu. Ukrajinci so ljudje, Sirci so ljudje, eni so dobili dom, drugi pa žico.

Ampak Sirce so sprejeli tudi v Turčiji, Libanonu, Grčiji, Italiji … Evropska unija ne sme postati destinacija ilegalnih migracij samo zato, ker obljublja boljše življenje. Tudi zato smo si v času mojega ministrovanja prizadevali, da bi postali člani neformalne mediteranske skupine »MED 7«. Radi bi odprli dialog z afriškimi državami. Tam raste število prebivalcev, imajo omejene naravne resurse, prihajajo klimatske spremembe, tem državam mora Evropska unija pomagati, da se bo afriški kontinent začel razvijati hitreje.

Res je, sem predsednik sveta stranke SDS. In kadar imamo razpravo o polarizaciji v politiki, povem svoje mnenje, vedno sem zagovarjal zmerno politiko in to zmerno politiko jasno izpostavljam.

Ali bi sami, kot je leta 2014 storila sedanja predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen, na dom sprejeli begunca? 

Na svoj dom? Imam majhno stanovanje, težko bi bilo, poznam pa veliko ljudi, ki so sprejeli ukrajinske begunce. Solidarnost je v Sloveniji dovolj dobro razvita.

V času vašega ministrovanja je ministrstvo Svetu Evrope poslalo dopis, v katerem je slovenske medije označilo za komunistične, zapisalo je, da »izvirajo iz komunističnega režima«. Saj sami ne verjamete v te floskule? Komunizma v Sloveniji ni že več kot 30 let.

Šlo je za odgovor, ki ga je pripravil vladni urad za komuniciranje, ministrstvo za zunanje zadeve pa ga je le posredovalo komisarju za medije na Svet Evrope. Ministrstvo za zunanje zadeve nikoli ne posega v besedila, ki jih pripravljajo drugi vladni organi. Zraven sem v uvodnem delu v depeši zgolj pripisal, da to pošiljamo kot odgovor na obtožbe, ki so jih prejeli v Svetu Evrope.

Naj ponovim še enkrat, nihče pri zdravi pametni ne verjame, da so mediji v Sloveniji res komunistični. 

O medijih se ne želim izrekati. Sprejemam jih takšne, kakršni so, želim si zgolj, da bi na enak način ocenjevali delo posameznih političnih skupin, politikov in delov družbe.

Ste kandidat za edinega slovenskega političnega funkcionarja, ki je voljen na neposrednih volitvah. Volivci upravičeno pričakujejo, da jim poveste, kakšno je vaše mnenje o dogajanju na TV Slovenija. 

Vključevanje v razpravo s politične strani o dogajanju v medijih bi bilo po mojem mnenju neprimerno.

Ne gre za politično razpravo, gre za razpravo o demokratičnih odnosih. Svoboda izražanja je ustavna kategorija. Gospod Logar, kako rešiti situacijo na TV Slovenija? 

Vodstvo in kolektiv bi morala na pogajanjih doseči kompromis, rešitev, ki bi bila sprejemljiva za vse. Kaj je ta rešitev, pa glede na to, da nisem vplival ne na tiste, ki vodijo to hišo, še manj pa na novinarje, ne morem vedeti. Moj apel je, da čim prej najdejo skupen dogovor.

Dvakrat ste vodili vladni UKOM. Dobro poznate to delo. V tretji Janševi vladi je ta urad vodil Uroš Urbanija, ki je zdaj direktor TV Slovenija. Kakšno je vaše mnenje o njegovem delu? 

Z njim sem sodeloval kot minister. Predhodno ga nisem dobro poznal, nisva prijatelja.

Pa je primeren za funkcijo direktorja TV Slovenija? 

To morate vprašati programski svet, ki ga je imenoval.

Kdo pa je imenoval programski svet? 

Državni zbor.

Poslanci vaše stranke. 

Bil sem minister za zunanje zadeve, takrat nisem bil poslanec.

Oh, dajte no, ste bili in ste tudi predsednik sveta stranke SDS. Zdaj, po volitvah, ste znova poslanec SDS. Gotovo imate svoje mnenje, pa ga ne izrečete. Greva dalje, ali podpirate zamisel o treh referendumih, ki naj bi jih izpeljali jeseni? Vaša stranka zbira podpise. 

Sam nisem niti kot poslanec niti kot državljan dal podpisov za te referendume. Menim, da gre za legitimne pobude, ne želim pa kot kandidat za predsednika republike vplivati na potek kampanje, razen če bo razprava o referendumski materiji postala del predvolilnega dialoga. Iz tega postopka sem se namenoma izločil.

Ne gre zgolj za nagajanje novi vladi? 

Vse, kar omogoča zakonodaja, lahko uporabi politična stranka ali poslanska skupina. Sicer pa je zbiranje 40 tisoč podpisov za zakonodajni referendum zahteven postopek. Hkrati sem vesel, da se je pred časom spremenila referendumska zakonodaja in referenduma sedaj ne morejo zahtevati poslanci. Zahteva ga lahko le volja ljudi.

Volja ljudi? Zbiranje podpisov organizira stranka SDS. 

Res ga, a mora vseeno prepričati 40 tisoč ljudi. Če bo uspešna in bo takšen interes tudi med volivci, potem te aktivnosti niso nagajanje, pač pa je zahteva po treh referendumih legitimna politična poteza. Morda se deloma postavlja vprašanje smiselnosti. Po mojem mnenju je referendum o zakonu o dolgotrajni oskrbi smiseln, malce sem skeptičen do referenduma o zakonu o vladi. A naj o tem na koncu vseeno odločajo ljudje. Vlada bi to zadnje vprašanje lahko elegantno rešila na drugačen način – po moje bi se vse stranke hitro poenotile o ustavnih spremembah, ki bi vpeljale kanclerski način imenovanja vlade in njenih ministrov, ne pa, da imenovanje ministrov poteka po dolgih in zapletenih postopkih v parlamentu.

Vaša stranka se je v zadnjih 20 letih radikalizirala, nekatere njene pobude so nedemokratične. V prejšnjem sklicu je SDS skupaj z NSi zahtevala, naj ustavno sodišče prepove delovanje strank SD in Levica, ker naj bi se bili sklicevali na totalitarno preteklost. 

Razmere se polarizirajo, nekako bi morali družbo in politiko umiriti, morali bi biti bolj povezovalni, bolj bi morali sodelovati. Sam nisem pristaš prepovedi političnih strank, razen če gre za koga, ki bi poveličeval totalitarni način vladanja. Lahko se nam ponovi zgodovina, zato moramo biti na takšne pojave zelo pozorni. Vojna v Ukrajini opominja, da se lahko hitro zgodi nedojemljivo.

Oprostite, nisva se razumela, pri omenjeni pobudi ni šlo za vsebino. Stranka SDS je pred volitvami želela obračunati s političnimi konkurenti. Vaša stranka ustvarja natančno takšno polarizacijo, ki ji sami v intervjuju na deklarativni ravni nasprotujete. 

Ja, res je, polarizaciji nasprotujem.

Pa saj ste predsednik sveta stranke SDS, ki deluje na način, ki ga obsojate. 

Res je, sem predsednik sveta stranke SDS. In kadar imamo razpravo na to temo, povem svoje mnenje, vedno sem zagovarjal zmerno politiko in to zmerno politiko tudi jasno izpostavljam.

Bom poskusil še z drugim primerom. Stranka SDS je v parlament vložila zakon o obveznem testiranju funkcionarjev za prepovedane droge. Za takšen zakon ni nobenih razlogov, nima ga nobena država. 

Jaz se lahko grem testirat kadarkoli. Mene to ne moti. Iz tega sveta nimam izkušenj.

Pa saj veste, da namen ni sprejetje zakona, z razpravo o njem bi radi v družbi ustvarili vtis, da denimo minister Luka Mesec jemlje prepovedane droge. 

Še enkrat, lahko se testiram kadarkoli.

Še enkrat, zakaj je zakon v parlamentu, kakšen je njegov smisel? Ne bi raje uzakonili še obveznih alkotestov za poslance? 

Zakonski predlog je v parlamentarni proceduri, ker je zakon v proceduro vložila poslanska skupina SDS. Sam te iniciative nisem podpisal.

Dokler Madžarska podpira pakete sankcij, ki jih za Rusijo sprejemajo države članice, je to del skupne evropske politike. In Madžarski težko kaj očitam.

Res je, niste, a o njej se tudi niste izrekli. Oprostite, gospod Logar, nekaterih stvari res ne razumem. Kako ste lahko neodvisen kandidat za predsednika republike in hkrati predsednik sveta SDS?

Sem, kar predstavljam sam, skozi celotno kampanjo za predsednika republike se name lepijo etikete, ki naj bi kazale na to, kakšen sem. Poglejte raje, kaj sem delal kot politik. Vedno sem bil usmerjen k cilju, vedno sem prevzel mandat, da bi nekaj spremenil v smeri, ki bi bila dobra za Slovence in Slovenke. Morda javno nisem najglasnejši, sem pa zato bolj glasen v internih pogovorih, in to počnem zgolj zato, da se poiščejo skupna stališča. Res je zelo pomembno, kdo bo naslednji predsednik republike, lahko bomo šli v smer večjih delitev, lahko pa se bomo, za kar bom delal tudi sam, spet začeli približevati drug drugemu.

Lepo zvenite. Pogovarjava se celo uro in v vsem tem času niste izrekli nikakršne kritike delovanja stranke SDS ali njenega predsednika. Pa ste bili aprila poraženi na volitvah. 

Res smo bili. Ve rjetno je vsak volivec skozi svoje lastne oči ugotovil, kaj mu ni bilo všeč, in zato je večina dala priložnost neki drugi politiki. A odgovarjam le za dejanja, ki sem jih storil sam.

Kaj bo za vas osebni uspeh na predsedniških volitvah? 

Volilna zmaga.