Milan Kučan / »Neudeležba na volitvah in referendumih neizogibno pomeni legitimiranje avtokracije«

Od nekdaj poudarja, da je bil neprostovoljno potisnjen v vlogo antipoda Janezu Janši. Ta brez simbola Milana Kučana ne zmore osmisliti ne svoje osebnosti in ne politike; vsaka zarota pač potrebuje resnico, da jo lahko zanika, vsaka senca pa človeka, od stopal katerega se povleče. Leta in leta se je s svojo umirjeno retoriko in izbranim, diskretnim obnašanjem poskušal držati zunaj vsiljenih delitev, zdaj pa se zdi, da je Milan Kučan, pretresen z nedavno dveletno kolektivno izkušnjo avtokracije, dokončno sprejel vlogo poosebljenega nasprotja skrajne desnice – vlogo simbola strpnosti, spoštljivosti in solidarnosti, v kateri je kot udeleženec petkovih protestov odkrito legitimiral boj za demokracijo. Ta boj še zdaleč ni končan, z drugim krogom predsedniških volitev, z lokalnimi volitvami in tremi referendumi pred nami se spet razplamteva. In tako se je nekdanji politik, ki je z Janezom Drnovškom postavil arhetip slovenskega državnika, človek, ki ga je Wall Street Journal leta 1988 oklical za »najbolj naprednega med vsemi komunisti«, danes pa je najbolj socialen med zagovorniki napredka, pri 81 letih znova postavil v bran slovenski demokraciji. Kot del takšne drže vidi tudi kandidaturo pravnice Nataše Pirc Musar na predsedniških volitvah. Zato jo je tudi podprl – četudi ni njegova skrivna nečakinja.

Od kod poznate Natašo Pirc Musar?

Najino znanstvo sega še v čas, ko je bila novinarka; spoznal sem jo med kampanjo na prvih demokratičnih volitvah za predsedstvo države. Ko je leta zatem postala prva informacijska pooblaščenka, je imela pisarno poleg moje in sem s posebnim zanimanjem spremljal, kako se je ta institucija vzpostavila in kako se je pri tem znašla ona; mislim, da je zelo dobro opravila svoje delo. Od tedaj so bila najina srečanja občasna, dokler se ni leta 2020 zgodil radikalni premik države v smer avtokratske desnice. Tedaj je, tudi pod okriljem Pravne mreže za varstvo demokracije, odločno nastopila kot odvetnica v obrambi pravic tistih, ki so legitimno izražali svoj protest zoper avtokracijo. Letos je bila na levem polu prva, ki je napo vedala kandidaturo na predsedniških volitvah in z nekdanjim predsednikom Danilom Türkom, ki jo prav tako pozna, sva se odločila, da nastopiva med uradnimi predlagatelji njene kandidature. Malo kasneje se je pojavila še Marta Kos, vendar nisem imel razloga, da bi zato odtegnil svojo podporo in dano besedo Nataši Pirc Musar.