Neuradno / Državni zbor bo zahteval izločitev ustavnega sodnika Jakliča

Državni zbor bo po neuradnih informacijah kot stranka v postopku Ustavnemu sodišču poslal vlogo za izločitev ustavnega sodnika dr. Klemna Jakliča iz postopka odločanja o novem zakonu o RTV

Na Mladini smo včeraj v članku Je ustavni sodnik Jaklič res nepristranski? opozorili na več dejstev, povezanih z ustavnim sodnikom dr. Klemnom Jakličem – zlasti na njegovo močno vlogo pri sprejemu leta 2005 uzakonjenega Grimsovega zakona o RTV. Torej zakona, ki ga zdaj s primarnim ciljem depolitizacije javnega zavoda RTV Slovenija nadomešča noveliran zakon o RTV, ki je lani dobil podporo na referendumu in ki je zdaj predmet presoje na Ustavnem sodišču. Hkrati je bil Jaklič v letih 2006-2010 član nadzornega sveta RTV, kamor ga je po uveljavitvi Grimsovega zakona 2005 predlagala stranka SDS.

Kako močno je bil vpet v zagovarjanje Grimsovega zakona, kaže fotografija iz 20. septembra 2005, ko je na tribuni Za boljši program javne radiotelevizije zagovarjal Grimsove rešitve in oporekal celo stališčem strokovnjakov Sveta Evrope, ki so trdili, da Grimsov zakon nima zadostne garancije za neodvisnost.

Jaklič je bil 20. marca tudi gost v oddaji na Radio Ognjišče, kjer se je – čeprav je ustavno sodišče za zdaj odločilo le o začasnem zadržanju zakona - vsebinsko že opredelil do novega zakona. Čeprav vsebinska presoja o zakonu o RTV torej še teče, je zelo jasno izrazil stališče o tem, kateri sistem upravljanja RTV je boljši (seveda sistem Grimsovega zakona) in zavzel stališče, da v novem sistemu ni nobene garancije, da bo deloval, kot se predvideva, torej depolitiziral upravljanje RTV.

Ustavno sodišče utegne tako imeti na mizi prihodnji teden dva predloga za izločitev dveh ustavnih sodnikov; za zdaj je od devetih sodnikov že izločen sodnik Rok Čeferin, saj odvetniška družba Čeferin sodeluje (je na pavšalu) z RTV  Slovenijo. Kot je znano, je prvopodpisani pod pobudo za ustavno presojo novele zakona o RTV in pod Janševo vladi lani februarja ustoličen predsednik Programskega sveta RTV Peter Gregorčič ta teden podal na ustavno sodišče predlog za izločitev sodnice Neže Kogovšek Šalamon.  Očitek sodnici je, da opravlja dopolnilno delo na Mirovnem inštitutu, ki je sodeloval pri refrendumu o RTV.

Jaklič je bil 20. marca tudi gost v oddaji na Radio Ognjišče, kjer se je – čeprav je ustavno sodišče za zdaj odločilo le o začasnem zadržanju zakona - vsebinsko že opredelil do novega zakona.

Ob tem so nam na Ustavnem sodišču potrdili, da imajo trenutno soglasje za dopolnilno delo šest sodnikov in sodnic:

- dr. Matej Accetto pri Univerzi v Ljubljani, Pravna fakulteta,

- dr. Rajko Knez pri Univerzi v Mariboru, Pravna fakulteta,

- dr. Špelca Mežnar pri Mednarodni fakulteti za družbene in posloven študije v Celju,

- dr. Neža Kogovšek Šalamon pri Mirovnem inštitutu, Inštitut za sodobne družbene in politične študije v Ljubljani,

- dr. Rok Svetlič pri Znanstveno-raziskovalnem središču Koper,

 - dr. Šugman Stubbs pri Univerzi v Ljubljani, Pravna fakulteta in Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.

O izločitvi sodnice Kogovšek Šalamon še ni odločitve, saj je bila sodnica na včerajšnji seji odstotna, sodnica oziroma sodnik pa se ima pravico izreči o navedbah v predlogu o izločitvi.

Zakon o ustavnem sodišču sicer o izločitvi sodnika govori v treh členih:

31. člen

(1) Pri odločanju o posamezni zadevi lahko ustavno sodišče sodnika ustavnega sodišča izloči ob smiselni uporabi izločitvenih razlogov v postopkih pred sodišči.

(2) Ni izločitveni razlog po prejšnjem odstavku:

- sodelovanje v zakonodajnem postopku oziroma pri sprejemanju drugih spodbijanih predpisov ali splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, pred izvolitvijo za ustavnega sodnika,

- izražanje znanstvenega mnenja o pravnemu vprašanju, ki bi lahko bilo pomembno za postopek.

32. člen

Takoj ko sodnik ustavnega sodišča izve za kakšen razlog svoje izločitve iz prejšnjega člena, mora prenehati z delom v tej zadevi in to sporočiti predsedniku ustavnega sodišča.

33. člen

(1) Zahtevo za izločitev lahko vložijo udeleženci v postopku najpozneje do začetka javne obravnave, če je ta razpisana, sicer pa do začetka nejavne seje ustavnega sodišča, na kateri se o zadevi odloča. Zahteva mora biti obrazložena.

(2) Sodnik ustavnega sodišča, katerega izločitev se zahteva, se ima pravico izreči o navedbah v zahtevi, pri odločanju o svoji izločitvi pa ne sodeluje. O izločitvi sodnika ustavnega sodišča odloči ustavno sodišče na nejavni seji. Pri enakem številu glasov odloči glas predsedujočega.