Smo čuteča bitja?
Kot bitja z razumom bi lahko razumeli, da mnogim živalim povzročamo trpljenje

»Vsi se moramo zavedati, da so živali zaščitene pred mučenjem, in nihče me ne bo prepričal, da tega ni vedel in da lahko s svojo kravo, konjem, drobnico, psom, mačko ravna tako, kot hoče.« - Urška Klakočar Zupanči
© Borut Krajnc
Pred več kot pol stoletja, na začetku šestdesetih let, je bila večina ulic v Ljubljani še makadamskih in po njih so se vozili skoraj izključno fičoti. Trgi in ulice so dobivali nova imena, svetniki so izginjali, narodni heroji prihajali, na Cigaletovi ulici so odprli prvi pravi »zahodnjaški« supermarket v Sloveniji, prve restavracije so začele ponujati čevapčiče, a v vsej Sloveniji še ni bilo niti enega traktorja. Že tedaj pa so ljubljanske in okoliške kmetije tu in tam dobile obisk zagovornikov pravic živali z vljudnimi predlogi, naj psom dajejo vodo, verigo okoli vratu zamenjajo z jermenom, jih kdaj tudi odvežejo … To nehvaležno nalogo je pred toliko leti opravljala predvsem širši javnosti neznana »laična«, zdaj že pokojna zagovornica živali Lea Eva Müller.