Ne kličimo nesreče
V Sloveniji smo po zadnjih kazalcih med najboljšimi v EU, a kljub temu prepričani, da je v državi vse narobe

Vlada Roberta Goloba je sprejela zakon o dolgotrajni oskrbi, s financiranjem vred. Ukinila je dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Zvišala je plače zaposlenim v javnem sektorju. Tudi letos je povišala financiranje znanosti, s 377 na 450 milijonov. S 1. marcem so višji štipendije, otroški dodatek in denarna socialna pomoč. Gospodarstvo je dobilo 670 milijonov spodbud. Uskladitev pokojnin je letos največja v zgodovini samostojne Slovenije. In ministrstvo za solidarno prihodnost, ki ga (na sliki) vodi Simon Maljevac, je zasnovalo dolgotrajni program javnih stanovanj, ki ima prvič v zgodovini države tudi reden vir financiranja.
© Borut Krajnc
Na Fakulteti za družbene vede, na njenem Centru za raziskovanje javnega mnenja, so na začetku tega meseca objavili rezultate zadnje raziskave Slovensko javno mnenje (SJM). Ta je med drugim pokazala, da so prebivalci Slovenije na splošno zadovoljni in srečni. Vprašanje, s katerim na centru že desetletja začenjajo intervjuje, je tisto o zadovoljstvu z življenjem. Ima šifro Z1 in je takole: »V celoti gledano, kako zadovoljni ste sedaj s svojim življenjem? Izberite ustrezno vrednost na lestvici od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni, da ste izredno nezadovoljni, 10 pa, da ste izredno zadovoljni.« V raziskavi, ki je trajala od novembra do februarja letos in ki velja za »bmw« med slovenskimi javnomnenjskimi raziskavami, so v povprečju respondenti na to vprašanje odgovorili s 7,15, kar je ena najvišjih ocen v zadnjem obdobju. Leta 2020 je bila povprečna ocena odgovorov na to vprašanje 6,9, takoj po osamosvojitvi, leta 1992 in leta 1995, pa 6,29 in 6,46.