Je čas, da se nehamo ukvarjati s tem, kdo vse je bil nacist?

Po letu 1945 so zavezniki poskušali Nemce denacificirati

V članku z naslovom »Čas je, da se nehamo ukvarjati s tem, kdo vse je bil nacist!« ki je objavljen v novi posebni številki Mladine, ki je izšla v sklopu serije ZGODOVINA in nosi naslov 80 let po Hitlerju, Katja Iken piše o tem, da so po letu 1945 zavezniki poskušali Nemce denacificirati. Številni so izgubili službe, kazensko pa so preganjali le redke.

"Zavezniki so izpolnitev denacifikacijskega vprašalnika terjali od skoraj 16 milijonov Nemcev (pri takratnem številu prebivalcev torej skoraj od vsakega tretjega). Ta strogo formalizirani katalog, ki je vseboval 131 vprašanj in je nastal v okviru defašizacije Italije od poletja 1943, naj bi zaveznikom pomagal ločiti (neomadeževano) zrnje od (omadeževanih) plev. Na dvanajstih straneh so poleg osebnih podatkov (višina, teža, barva oči, brazgotine in znanje tujih jezikov) zahtevali podatke o tem, ali so bili vprašani včlanjeni v katero izmed 56 političnih, gospodarskih, cerkvenih in kulturnih organizacij: vse od NSDAP, enot SS in NS-Altherrenbund (nacionalsocialistično združenje akademikov) pa do nemške lovske zveze, nemških krščanskih gibanj in Kolonialne zveze," je zapisala Katja Iken.

"Cilj množičnega preverjanja je bila čim temeljitejša čistka kadrov: ljudi, ki jih je preteklost preveč bremenila, je bilo treba odstraniti s pomembnih položajev ali poskrbeti, da tja niso prišli – tako v javnih službah kot na področju trgovine, obrti in industrije."

Katja Iken

"Cilj množičnega preverjanja je bila čim temeljitejša čistka kadrov: ljudi, ki jih je preteklost preveč bremenila, je bilo treba odstraniti s pomembnih položajev ali poskrbeti, da tja niso prišli – tako v javnih službah kot na področju trgovine, obrti in industrije. Denacifikacija je bila pri prebivalstvu silno nepriljubljena: po anketi Inštituta za demoskopijo iz leta 1953 je slaba polovica anketiranih Nemcev (40 odstotkov) menila, da denacifikacija ni bila potrebna. 26 odstotkom se je zdelo, da je prinesla več škode kot koristi. Slaba četrtina ljudi je menila, da je bilo preverjanje sicer nujno, a ni bilo prav izpeljano, 14 odstotkov pa jo je videlo kot nevšečnost, ki so jim jo nakopale okupacijske oblasti," je še poudarila Katja Iken.

NA TEJ SPLETNI POVEZAVI LAHKO NAROČITE POSEBNO ŠTEVILKO MLADINE >>