So vsi, ki so bili med drugo svetovno vojno otroci, travmatizirani?

Nepredelana doživetja iz vojne lahko povzročijo duševne težave in pogosto vplivajo še na naslednje rodove

V prispevku z naslovom Podedovana travma, ki je objavljen v novi posebni številki Mladine, ki je izšla v sklopu serije ZGODOVINA in nosi naslov 80 let po Hitlerju, se je Eva-Maria Schnurr pogovarjala s socialno psihologinjo Angelo Moré o tem, da nepredelana doživetja iz vojne lahko povzročijo duševne težave in pogosto vplivajo še na naslednje rodove. 

"Če je otrok doživel bombardiranje in je več tednov presedel v zaklonišču, se spotikal čez trupla, ko je prišel ven, ga je to zaznamovalo. Ali pa če je bil zraven, ko so posilili njegovo mater. Toda ne moremo kar na počez reči, da so vsi, ki so bili med drugo svetovno vojno otroci, travmatizirani. To bi bilo zgrešeno," je povedala Angela Moré.

"Travma nastane, ko so duševne obrambe preplavljene. Razlog je vedno eksistencialna nevarnost, v kateri običajni odzivi, kot sta beg in boj, niso mogoči. Toda travma se pojavi le, kadar tega doživetja ne predelamo."

Angela Moré

"Travma nastane, ko so duševne obrambe preplavljene. Razlog je vedno eksistencialna nevarnost, v kateri običajni odzivi, kot sta beg in boj, niso mogoči. Toda travma se pojavi le, kadar tega doživetja ne predelamo. To je povezano z duševno zrelostjo človeka v tistem trenutku. Pa tudi s tem, ali je imel koga, s komer je o tem lahko govoril, ali je dobil pomoč oziroma ali jo je poiskal. Če se je otrok ob odraslem, ki je bil tedaj z njim, počutil varnega, potem mu tudi najhujše izkušnje niso povzročile travme," je še poudarila Angela Moré.

NA TEJ SPLETNI POVEZAVI LAHKO NAROČITE POSEBNO ŠTEVILKO MLADINE >>