Zadnjih 35 let je v Sloveniji minilo v znamenju spopada za pravo resnico o drugi svetovni vojni

Optimistična pričakovanja, da bo z nastopom demokracije na Slovenskem tudi konec politično motivirane obravnave preteklosti, se po 35 letih niso v celoti uresničila

V članku z naslovom Spopad za pravo resnico, ki je objavljen v novi posebni številki Mladine, ki je izšla v sklopu serije ZGODOVINA in nosi naslov 80 let po Hitlerju, zgodovinar dr. Bojan Godeša piše o tem, da se optimistična pričakovanja, da bo z nastopom demokracije na Slovenskem tudi konec politično motivirane obravnave preteklosti, po petintridesetih letih niso v celoti uresničila.

"Ob razčiščevanju preteklosti osrednje vprašanje še vedno ostaja zgodovinska interpretacija dogajanja med drugo svetovno vojno, ki je s svojim vplivom aktualno tudi danes. Pri zgodovinski presoji ostaja obdobje 1941–1945 še vedno predmet močno protislovnih ocen, ki jih je sprožila revizija. V zgodovinopisju je revizija pogledov sicer običajna in sestavni del historičnega metodološkega instrumentarija. Dogaja se ves čas. Vsaka generacija piše svojo zgodbo. Vedno se odpirajo nove teme, nove perspektive, odkrivajo se novi viri. Leta 1990 je tudi v slovenski družbi obstajalo soglasje o tem, da je revizija potrebna," je zapisal Bojan Godeša.

"Ob razčiščevanju preteklosti osrednje vprašanje še vedno ostaja zgodovinska interpretacija dogajanja med drugo svetovno vojno, ki je s svojim vplivom aktualno tudi danes. Pri zgodovinski presoji ostaja obdobje 1941–1945 še vedno predmet močno protislovnih ocen, ki jih je sprožila revizija."

Bojan Godeša

"Po drugi svetovni vojni smo bili namreč ujeti v pristransko prikazovanje obdobja okupacije na Slovenskem. Po letu 1990 se je zastavilo vprašanje, kako to podobo uravnovesiti z drugo, ki je imela enake značilnosti, vendar se je oblikovala v emigraciji. Zadnjih petintrideset let je v Sloveniji minilo v znamenju interpretativnega spopada za pravo resnico o drugi svetovni vojni. Tisti, ki so želeli revizijo kot legitimen proces izkoristiti za zgodovinsko rehabilitacijo kolaboracije, niso pristali na znanstveno razpravo kot način, ki bi pripeljal do skupnega okvira celotnega dogajanja med vojno. Njihovo stališče je bilo, da je prava resnica že znana, in to je seveda njihova. Treba jo je samo implementirati v slovensko družbo," je še poudaril Godeša.

NA TEJ SPLETNI POVEZAVI LAHKO NAROČITE POSEBNO ŠTEVILKO MLADINE >>