V središču / Nič korupcije

Politiki imajo mesece pred volitvami polna usta boja proti korupciji. Najlažje je seveda obljubljati vnovično reformo protikorupcijske komisije, najlažje je ustanavljati nove policijske in tožilske enote, veliko težje pa je iz rok izpustiti dejanske vzvode, ki so v Sloveniji vzrok za sistemsko korupcijo. Glavni vzrok zanjo je način, kako v naši državi delimo na stotine milijonov evrov podjetjem in kmetom – razdrobljeno, prek različnih skladov, ki so kot strankarski vrtički v lasti posameznega ministrstva, in za povrhu še v obliki nepovratnih »spodbud«, beri subvencij. To ni le način deljenja javnega denarja, ki ga dejansko ni mogoče nadzorovati, ampak je tudi neučinkovit.

Res je, mediji smo v zadnjih letih z naslado razkrivali korupcijske afere. O aferi Spirit smo govorili, ko je javna agencija za prestrukturiranje zasavske in savinjsko-šaleške premogovne regije podjetjema poslovneža Tadeja Von Horvatha odobrila 20 milijonov evrov subvencij – čeprav sta imeli leta 2023 skupaj le 1,3 milijona evrov prihodkov in pet zaposlenih. Von Horvath je pred objavo razpisa eno od podjetij navidezno prodal, da bi bil upravičen do dodatnih sredstev. A ne gre le za Spirit. V mandatu zadnje vlade smo pisali o milijonskih naložbah v glampinge – celo gospodarski minister Han je priznal, da gre za neumno trošenje javnega denarja, a kaj, ko naj bi bila okvir delitve sredstev EU zacementirala že Janševa vlada. Kaj pa, če zaradi teh dreves ne vidimo gozda.

V Sloveniji ima skoraj vsako ministrstvo svoj sklad ali agencijo: ministrstvo za gospodarstvo ima Spirit, ministrstvo za okolje Eko sklad, tu sta še Slovenski podjetniški sklad in Regionalni razvojni sklad, poleg njih pa deluje še več agencij, denimo za kmetijske trge in razvoj podeželja. Vsak vleče na svojo stran, hkrati so okoli teh skladov in agencij nastali vrtički in monopoli – iz gospodarstva in iz strank. Za povrhu tam zaposleni nimajo pravega finančnega znanja, ampak denar trošijo po administrativnih postopkih in so izpostavljeni političnim pritiskom. Posledica so razpisi, ki so med seboj neusklajeni in ki jih marsikdo s pridom izkorišča za uveljavljanje lastnih interesov. Včasih kje izbruhne afera, ampak težava je večja.

Vendar težava ni le v organizaciji, ampak tudi v načinu delitve denarja. V teh vrtičkih skladi in agencije najraje delijo ravno subvencije – enkratne transferje, ki so brez resnega nadzora. Hkrati subvencije v gospodarstvu delujejo kot droga – ustvarjajo odvisnike, brez nadzora in brez skrbi za učinkovito porabo. Nova koalicija bi morala ta sistem korenito spremeniti. Namesto subvencij – tudi za kmetijstvo – bi morala država ponujati ugodna posojila. Ta so za uresničevanje razvojnih politik veliko učinkovitejša: lažje jih je nadzorovati, namen porabe je jasnejši, denar se lahko multiplicira in ponovno uporabi, najpomembnejše pa je, da bi morali projekti skozi sito finančne presoje, ne pa skozi roke politično okuženih strankarskih administratorjev po ministrstvih. To bi tudi investitorje spodbudilo k treznejši presoji projektov.

Zgled takšnega sistema je lahko Nemčija. Tam je enotna točka namesto strankarskih skladov državna razvojna banka KfW – njena sestrska institucija v Sloveniji se imenuje SID banka. KfW deluje preprosto: podjetja ne morejo zaprositi za sredstva neposredno, vloge sprejema zunanja partnerska banka, ki najprej preveri finančno stanje podjetja in investicijski predlog. Projekti morajo torej skozi finančno sito, ne skozi postopek, ki ga opravi politična administracija. KfW nato ugodna posojila zagotavlja prek komercialnih bank, ki prevzamejo del tveganja. In še dodaten učinek: KfW na isti način pomaga Nemcem korenito nižati stroške stanovanjskih posojil. V Sloveniji za zdaj SID banka tako subvencionira nakupe poslovnih nepremičnin. Prek nje lahko podjetja dobijo ugodna, večdesetletna posojila za nakup poslovnih nepremičnin z 0,7-odstotno (plus euribor) obrestno mero. Jamstvena posojila, namenjena mladim, za zdaj še ne delujejo, ker, kot so sporočili iz SID banke, komercialne banke za sodelovanje v tej shemi ne kažejo zanimanja …