V središču / Brezplačni vrtec

Čas volitev je čas obljub. Ena izmed njih je bila, da bi bilo dobro uvesti brezplačni vrtec za vse otroke. O tem je govoril Anže Logar, o tem so govorili Janez Cigler Kralj pa Matjaž Han, Urška Zgojznik, o tem so govorili predstavniki večine političnih strank, razen Stevanovićeve Resni.ce in Janševe SDS. Zamisel o brezplačnem vrtcu za vse otroke ni nova, o njej se razmišlja že dlje, tudi v koalicijski pogodbi odhajajoče vlade je bila zapisana zaveza, da bo koalicija med mandatom »spodbujala večje vključevanje otrok v nižje starostne skupine vrtcev. Preučili bomo možnost državnega financiranja zadnjega leta vrtca. Hkrati bomo preučili možnosti brezplačnega vrtca za vse.«

Ta zaveza se v času Golobove vlade ni uresničila. Za zdaj v Sloveniji še vedno velja, da starši, ki imajo v vrtec vključena dva otroka ali več otrok, plačujejo le za prvega.

Zamisel o brezplačnem vrtcu za drugega in nadaljnje otroke je v času ministrovanja Milana Zvera leta 2008 uresničila prva Janševa vlada. Pahorjeva vlada, ki ji je sledila, je v koalicijsko pogodbo zapisala, da se bo postopoma odpravil prispevek staršev k plačilu cene vrtca, a te zaveze ni uresničila. To je bil čas gospodarske krize, ki je leta 2012 prinesel preobrat. Zloglasni varčevalni ZUJF, ki ga je pripravil minister za finance Janez Šuštaršič, potrdila pa ga je koalicija druge Janševe vlade, je znova uvedel plačevanje za drugega otroka. Natančneje – starši so morali odtlej plačevati 30 odstotkov za nekaj, kar je bilo prej brezplačno. Nato je sledil preobrat, sredi epidemije, septembra 2021, se je vrnilo »Zverovo pravilo«, da je vrtec za drugega otroka brezplačen. To je bila že tretja sprememba, ki jo je na tem področju sprejela katera izmed Janševih vlad. Leta 2023 – to je bil že čas Golobove vlade – je tedanji minister za šolstvo Darjo Felda govoril, da naj bi starši spet financirali vsaj del stroškov za drugega otroka, a potem ta sprememba tudi zaradi upora javnosti ni bila uvedena.

Starši zdaj ne plačujejo celotne ekonomske cene vrtca. Znesek na položnici je odvisen od dohodkovnega razreda, v katerega je uvrščena družina. Tisti v prvem dohodkovnem razredu so oproščeni celotnega plačila, tisti v najvišjem pa plačajo 77 odstotkov cene programa. Preostali del pokrijejo subvencije. Cene vrtca se po občinah razlikujejo, odvisne pa so tudi od starostnega obdobja otroka. V Ljubljani morajo najbogatejši za vrtec plačevati več kot 530 evrov, v povprečju pa starši v Sloveniji, največ otrok »spada« v peti dohodkovni razred, plačujejo približno tretjino ekonomske cene. To pomeni, da plačujejo od 170 do 270 evrov na mesec. Strošek ni majhen, še posebej, ker so mlade družine praviloma obremenjene z visokimi mesečnimi anuitetami za stanovanjska posojila.

Kaj pa druga stran? Državni proračun krije strošek za malo več kot 20 tisoč drugih in nadaljnjih otrok, vključenih v vrtec. Po podatkih statističnega urada sicer skupni javni izdatki za vrtce državo in občine na leto stanejo 562 milijonov evrov, starši pa k temu znesku prispevajo še dodatnih 145 milijonov evrov. Podatek je iz leta 2024, to pomeni, da še niso upoštevane prenova plačnega sistema v javnem sektorju in nove podražitve. Delež otrok, vključenih v vrtce, nenehno raste, v šolskem letu 2024/25 je vrtec obiskovalo več kot 85 odstotkov otrok, starih od enega leta do petih let.

Uvajanje brezplačnega vrtca za vse otroke ne bi smelo biti težava. Leve stranke ta ukrep podpirajo zaradi dostopnosti vrtcev in lažjega življenja mladih družin, desne zanima demografija.

Omenjeni podatki kažejo, da bi brezplačni vrtec za vse otroke stal od 170 do 200 milijonov evrov na leto. O tem je pred leti govoril tudi minister za delo Luka Mesec, ko je na tiskovni konferenci obljubil, da si bodo prizadevali, »da se bodo stroški naraščajočih cen vrtcev na ramena staršev valili čim manj. Na kratek rok bomo naredili vse, kar se da preko socialnih transferjev. Do uresničitve ideje o brezplačnem vrtcu, ki je tudi koalicijska zaveza, nas loči 200 milijonov evrov, kolikor jih manjka v proračunu, da bi to idejo tudi uresničili.« Nato je dodal, da tega denarja trenutno ni, »je pa to možna iztočnica pri snovanju prihodnje davčne reforme in prihodnjih proračunov«. Vemo, da te reforme ni bilo, Meščeva napoved se ni uresničila.

Zamisel o brezplačnem vrtcu je v resnici vprašanje državniških prioritet. Nekdanji minister za šolstvo Slavko Gaber jo je nekoč označil za demagoško in populistično, ne gre namreč samo za vrtce, bistveno je vprašanje, koliko sredstev država nameni za celotno izobraževanje in ne le za vrtce. Brezplačni vrtec ne pomeni veliko, če zmanjkuje denarja za kakovostno osnovno in visoko šolstvo. »Če bi bilo denarja, kolikor si ga kdo poželi, ne bi bilo s tem nič narobe,« je pred leti dejal Gaber v intervjuju za Mladino. »Če pa je očitno, da otrok delavke iz Mure bistveno bolj potrebuje pomoč, ni prav, da jo država zagotavlja tudi sinu direktorja Petrola, poslancev, ministrov, odvetnikov in zdravnikov. Sicer pa so vrtci v naši državi za socialno šibkejše že leta brezplačni.«

Z Gabrovo skepso se lahko načeloma strinjamo, a ponovimo: vodenje države vedno pomeni odločanje o prioritetah. Slovenija naj bi po načrtih do leta 2030 opremila srednjo bojno bataljonsko skupino, skupno naj bi nabavila 106 oklepnikov. Vse to naj bi stalo okoli 700 milijonov evrov, najverjetneje še več. Če bi država kupila manj oklepnikov in drugega orožja, bi ostalo več denarja za uvajanje brezplačnega vrtca.

Slovenija z brezplačnim vrtcem ne bi bila izjema. Brezplačni vrtec poznajo na Dunaju, kjer mesto financira javne in zasebne ustanove, starši pa plačujejo le prehrano, kar znese približno 100 evrov na mesec, pri čemer lahko socialno ogroženi zaprosijo za subvencijo. Brezplačni vrtec poznajo tudi na Malti, na voljo je staršem, ki so zaposleni ali pa se izobražujejo. Poznajo jih v Latviji in na Portugalskem: tam so otroci do tretjega leta upravičeni do brezplačnega varstva, od septembra 2025 pa se postopoma uvaja še univerzalna in brezplačna predšolska vzgoja od tretjega leta starosti. Na Finskem in v nekaterih drugih državah je vrtec brezplačen zadnje leto pred vstopom v šolo.

Zamisel, da bi Slovenija brezplačni vrtec uvedla takoj, torej že 1. septembra 2026, je predvsem iz finančnih razlogov neizvedljiva. A to se lahko naredi postopoma. Lahko se sledi že sprejetemu konceptu uvajanja brezplačne šolske prehrane. Parlament je julija 2023 na pobudo različnih civilnodružbenih gibanj, med njimi tudi Inštituta 8. marec, spremenil način subvencioniranja šolske prehrane. Subvencioniranje malic in kosil je za zdaj še povezano z dohodkovnimi razredi, ki so sicer ugodnejši kot tisti za vrtce, po 1. septembru 2027 pa naj bi bila uveljavljena brezplačna kosila za vse osnovnošolce v Sloveniji.

Če gledamo strogo politično, uvajanje brezplačnega vrtca za vse otroke ne bi smelo biti težava. Leve stranke ta ukrep podpirajo zaradi dostopnosti vrtcev in lažjega življenja mladih družin, desne pa zanima demografija. Vprašanje je le, kako bo nova vlada zastavila finančne prioritete. In kje bo našla teh 200 milijonov evrov. Od obljub k dejanjem torej.