Intervju / Dr. Žarko Lazarević, zgodovinar

Dr. Žarko Lazarević je znanstveni svetnik na Inštitutu za novejšo zgodovino, ki se ukvarja predvsem z gospodarsko zgodovino. Predmet njegovega proučevanja so vplivi gospodarskih procesov na družbeno strukturo in znotraj tega zlasti dolgoročno strukturno spreminjanje gospodarsko-socialne podobe Slovenije. Je tudi sourednik zbornika Gospodarske krize in Slovenci, enega izmed redkih strokovnih del v Sloveniji na to temo. Z Lazarevićem smo se pogovarjali tudi o spremembah, ki so ob gospodarskih krizah nastajale v političnem, kulturnem in duhovnem pogledu.

Zgodovina uči, da so gospodarske krize, ki imajo zmeraj tudi politične posledice, imanentne kapitalistični blagovni proizvodnji. Zakaj smo zmeraj presenečeni in nepripravljeni, ko nas doletijo?

> Krize so, v širšem smislu, sestavni del gospodarskega življenja, saj se z njimi odpravljajo ekonomska neravnovesja, ki se pokažejo na nacionalni ali svetovni ravni in ogrozijo normalno delovanje gospodarskega sistema in življenja. Po krizi se sčasoma uskladijo in normalizirajo gospodarski tokovi, uredijo tržna razmerja in nekaj časa spet živimo v obdobju gospodarskega razcveta. Hudo je zato, ker ti procesi povzročijo padec gospodarske aktivnosti in posledično celo vrsto težav, s katerimi se spoprijemajo družbe. Krize torej so, so bile in bodo, od percepcije prebivalstva, nosilcev politike in ekonomskih politik ter različnih družbenih slojev pa je odvisno, kako se te krize odslikavajo v vsakdanjem življenju. Če pogledate dogajanje na slovenskih tleh v daljšem časovnem obdobju, boste ugotovili, da je v zadnjih sto ali sto petdesetih letih kriza mnogokrat način življenja, saj smo le izjemoma priča dolgotrajnim obdobjem prosperitete, krizna obdobja pa so s tega vidika nekakšno stanje normalnosti. Toda človeški spomin je kratek, v naši naravi je, da slabo pozabljamo.