Barviti in pozitivni

Atelje Pozitive zagotavlja prostor za preboj mladim, še neuveljavljenim oblikovalcem

Uhani z motivom Miki Miške ali Plutona, tekstilni bedži v obliki lisice, zapeljiva pokrivala za oči, ki lajšajo spanje, obeski, zapestnice, plastična krmilnica za ptice, ki jo sestavite sami, mehak roza zajec za stiskanje, pisani pasovi in prav takšne copate, zelena denarnica iz blaga z velikim roza cvetom, bombažna vrečka z napisom »Nisem plastična, ampak bombažstična«, veriga iz pisanih lučk v obliki rožic, novoletna jelka iz blaga pa krila, majice, puloverji, kape, šali ... Vse to je le delček tistega, na čemer si lahko napasete oči v nabito polnem 15 kvadratnih metrov velikem ateljeju društva mladih oblikovalcev Pozitive, ki domuje na Ulici Zrinjskega na robu ljubljanskega središča. A izdelki niso samo na ogled. Ročna dela, ki so praviloma unikati, lahko tudi kupite in s tem omogočite preboj kateremu od mladih, še neuveljavljenih slovenskih oblikovalcev.
Društvo sta leta 2002 ustanovili Nadja Bedjanič in Eva Hassl. Odločili sta se, da bosta pripravili skupen projekt, pri katerem ju ne bo nihče omejeval. Ker je Nadja študirala oblikovanje tekstilij in oblačil, pozneje pa je delala tudi kot kostumografka in stilistka, sta iz njenih izkušenj vedeli, da imajo mladi modni oblikovalci, ki želijo pokazati kaj drugega kot korporacije, ki z množično proizvodnjo narekujejo oblačilni vsakdanjik, velike težave pri preboju na trg. »Če nisi d. o. o. ali s. p., te nobena trgovina ne vzame. Včasih so bile sicer kakšne prodajne modne revije na Metelkovi, a so bile namenjene precej ozkemu krogu ljudi. Zato sva se odločili, da vzpostaviva prostor, kjer bi mladi oblikovalci lahko predstavili in tudi prodajali svoja dela,« pravi Nadja. Tako je nastalo društvo mladih oblikovalcev Pozitive. Najeli sta majhen prostor in ga z minimalnimi sredstvi in ob pomoči prijateljev iz skladišča, v katerem so po stenah rasle gobe, preoblikovali v atelje. Preoblekli sta ga v žive barve in vanj postavili nekaj kosov pohištva, med drugim tudi staro pisalno mizo, stojalo za obleke, sestavljeno iz vodovodnih cevi, in babičin hladilnik, ki ga zdaj uporabljata kot omaro.
Potem sta šli v akcijo. Obvestili sta znance, na fakultetah sta izobesili letake, šli sta tudi k profesorjem, a sta kmalu nekoliko razočarani ugotovili, da so se na njun poziv odzvali le modni oblikovalci iz njune generacije, ne pa tudi mlajši. »Prišli so sicer študentje likovne pedagogike in FDV, torej tisti, ki formalno niso bili oblikovalci. Tistih, ki jim je bil ta atelje prvotno namenjen, pa ni bilo. In še vedno je tako,« pravi Eva. Eden od razlogov za mlačen odziv je morda ta, da se mladi, ki študirajo modno oblikovanje, danes raje odločajo za poklic stilista, saj si tako z manjšim vložkom prej ustvarijo ime in tudi zaslužijo več. »Saj razumem, da nekateri nimajo niti volje, da bi poskusili oblikovati lastno kolekcijo oblačil. Ne le zato, ker se tekstilne tovarne zapirajo, ampak tudi zato, ker ti, če sam ne poskrbiš za vse in moraš plačati vsaj še šiviljo, na koncu ne ostane skoraj nič,« ugotavlja Nadja.
Kljub začetnemu razočaranju je atelje zaživel. Društvo ima zdaj okoli 60 članov, med bolj aktivnimi pa jih je približno deset. Izstopajo recimo živahna oblačila, torbice, denarnice, igrače in drugi tekstilni izdelki modne oblikovalke in kostumografinje Nine Holc. Velik napredek je pokazala tudi Ana Hribar alias FensiŠmensi, med drugim avtorica brošk iz blaga z motivi lisice, mačke in ptice: »Ko je hodila mimo, je vedno prinesla pokazat kakšen nov kos in vsakič je bilo lepše in boljše izdelano. Je zelo vztrajna, čeprav se profesionalno ukvarja s povsem drugim področjem.« Nekateri člani društva so zadnja leta postali prepoznavni tudi v širši javnosti. Ena izmed njih je Aleksandra Ilič, ki jo poznamo po pleteninah. Med že uveljavljenimi imeni, ki so še vedno zvesta tudi Pozitivu, je tandem Zelolepo, Urša Cigler, ki je najbolj prepoznavna po copatah iz barvastega filca, in Urška Smolej, ki je začela z uhani in pozneje tudi z oblačili, danes pa ustvarja pod blagovno znamko DudaKunda. Pozitivu se je pridružila še oblikovalka nakita z diplomo Royal College of Art v Londonu Olga Košica. »Olgino delo nama je zelo všeč, zato sva si želeli, da bi lahko pokazali kaj njenega. Predlagala je, da bi naredila broške iz pleksi stekla, ki je poceni material, zato so ti izdelki v nasprotju z nakitom iz dražjih materialov tudi cenovno dostopnejši,« pravita ustanoviteljici Pozitiva. Tudi sicer želita, da bi Pozitiv ponujal predvsem ali pa tudi izdelke po dostopnih cenah. A držita se načela, da oblikovalci sami postavijo ceno svojim izdelkom in da te cene nikoli ne zbijata.
Prav tako nobenega oblikovalca, ki je želel razstavljati v ateljeju, doslej nista kategorično zavrnili. Res pa je, da včasih komu, denimo tistim, ki delajo nakit, svetujeta, naj se še malo poukvarjajo z dizajnom. In mnoge spodbuda še bolj motivira. »Poskušava jih napeljati k temu, da bi začeli razmišljati malce drugače. Ko pridejo nazaj in prinesejo kakšno res dobro rešitev, smo potem vsi zadovoljni, ker smo naredili korak naprej,« pravi Nadja.

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno prijaviti.

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Naroči