Dr. Alojz Ihan, imunolog

Alojz Ihan je te dni ena izmed najbolj iskanih osebnosti. V njegovi pisarni, na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo, si novinarji podajajo kljuko. Je pač gripa. In javnost je lačna jasnih odgovorov. Ihanova teorija je, da morda celo preveč: od tod različne špekulacije in zgodbe o svetovni zaroti, ki so nazadnje kontraproduktivne. Gripa je predvsem - gripa.

Nedavno ste preboleli zloglasno gripo. Je bilo strašno?

Bilo je prej nekaj zelo blagega. Kakšen dan sem imel 38 stopinj vročine, nobenega glavobola ali bolečin.

Sliši se, kot da ste imeli prehlad.

No, prehlad pa to le ni. Prehlad se začne z draženjem dihal, se pravi s kihanjem in kašljanjem, gripa pa se praviloma začne kar z vročino. Prav ti simptomi najjasneje kažejo na gripo. Res pa je, da če ne bi delal na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo, si ne bi naredil brisa in ne bi vedel, da sem gripo že prebolel.

Ker ste imunolog in znanstvenik, ste bili med boleznijo gotovo pozorni. Ste pri bolezni zasledili karkoli nenavadnega?

Pravzaprav ne.

Preden ste zboleli, ste se nameravali cepiti. In v skladu z uradnimi napotki tudi vi ljudem priporočate, naj se cepijo proti novi gripi, drži?

Res je, zbolel sem prvi teden cepljenja, dva dni, preden sem bil na vrsti za cepljenje. Glede cepljenja in mojih priporočil pa takole: strokovnjaki smo tukaj zato, da predstavimo dejstva, ki pomagajo pri odločitvah vsakega posameznika. Nobenemu ne priporočam, naj se cepi, vsak se mora odločiti sam. Dejstva, na katera bi lahko opozoril, pa so: takšna bolezen ni dobra za organizem, niti za imunski sistem. Ne gre, kot si nekateri predstavljajo, za neki trening imunskega sistema. Vsaka bolezen, zlasti takšna, sistemska, prizadene organizem kratkoročno in dolgoročno. V veliki meri občutno naraščanje dolžine življenje tudi temelji na tem, da zelo redko zbolevamo.

Z vsako boleznijo nas je torej manj?

Tako je. Trening za imunski sistem so različne bakterije ali mikrobi, ki jih najdemo v naravi, ki jih dobivamo vase in ki nas ne napadajo. Zaradi njih se denimo množijo imunske celice, ki takšne blage dražljaje tudi potrebujejo.

Kaj govorijo zadnji statistični podatki? Je že mogoče napovedati, da bo odstotek okuženih pri tej gripi višji od vsakoletnega povprečja?

Opažamo, da je število obolelih začelo rasti nekaj tednov prej kot po navadi, in sicer v 44. tednu leta. Vemo, da se sezonska gripa, za katero praviloma zboli okrog 10 odstotkov ljudi, začne skoraj vsako leto v 50. tednu. Nova gripa se je torej začela širiti mesec prej in iz krivulj lahko predvidevamo, da bo prizadela več ljudi kot sezonska, morda 20 do 30 odstotkov populacije, ampak to je zgolj moj občutek za orientacijo. Če k temu dodamo še sezonsko gripo, lahko napovemo, da bo letos obolel vsak tretji.

Te napovedi so izračunane na podlagi izkušenj drugih držav?

Da, predvsem so relevantne izkušnje iz Avstralije, kjer so sezono že preživeli.

To torej pomeni, da je nova gripa trikrat bolj nalezljiva od sezonske, toda ali je dejansko tudi kaj nevarnejša?

Nalezljiva je, ker ni odpornih ljudi, ker gre za nov virus. Torej ima posameznik večjo možnost okužbe kot s sezonsko gripo. Poleg tega je manj predvidljiva glede nevarnosti. Sezonska ogroža zlasti starejše, pandemska pa več zelo različnih skupin ljudi, otroke, nosečnice, astmatike, sladkorne bolnike ... Verjetno zato, ker pandemski virus prodre nekaj globlje v dihala in pri nekaterih ljudeh lahko povzroči nepredvidljivo veliko vnetja. Letos je torej težava tudi v tem, ker majhnega deleža potencialno ogroženih ljudi ni mogoče tako enostavno predvideti kot pri sezonski gripi. Normalno so bili v bolj rizični kategoriji starejši, sedaj pa se zdi, da starejši ne zbolevajo toliko. Obstaja teorija, da so bili tisti, starejši od 65 let, v preteklosti s podobnim virusom že soočeni in so zaradi tega imuni.

To so začeli sumiti v ZDA, mar ne?

Da, čeprav še ni prav jasno, zakaj so nekateri starejši odporni oziroma kdaj v preteklosti so se okužili in kaj je mehanizem njihove odpornosti. To je še posebej zanimivo, ker je ravno gripa bolezen, pri kateri bi se morali cepiti vsako leto, saj odpornost proti njej hitro upade. Na veliko vprašanj torej še nimamo odgovorov.

Čeprav naj bi bila ta gripa veliko bolj kužna od sezonske, se ljudje proti njej ne želijo cepiti. Te dni je bil objavljen podatek iz Nemčije, kjer se proti novi gripi cepi petkrat manj ljudi kot sicer proti sezonski. Kako si to razlagate?

Morda zaradi tega, ker so farmacevtske tovarne tokrat prvič proizvedle tako imenovana modelna cepiva, ki jih ljudje še ne poznajo. Analitiki v nekaterih tovarnah so ob pojavu ptičje gripe presodili, da so lahko takšne pandemije donosna zadeva, če je tovarna sposobna v enem letu izdelati cepivo, za katerega bi po klasičnih postopkih za registracijo cepiv potrebovala več let.

Kaj to pomeni, da so cepiva modelna?

To pomeni, da tovarna večino aktivnosti, potrebnih za registracijo cepiva, opravi vnaprej, pred pojavom nove gripe; gre denimo za preizkušanje posameznih sestavin cepiva, načina proizvodnje, pridobivanje certifikatov za cepivo, ki ima vse, razen tistega točno določenega delčka virusa, ki je posebnost novega virusa v nasprotju z že znanimi. V konkretnem primeru so torej tovarne vse dokumente, ki omogočajo registracijo, pridobile že na modelu ptičje gripe, sedaj so potrebovale le še neki »aneks« za uporabo končne oblike novega cepiva. Tega nismo vajeni, registracijski postopki so do sedaj trajali, in to se nam je zdelo edino v redu. Postopke registracije zdravil sicer opravljajo izjemno stroge institucije - FDA v ZDA in EMEA v EU. Te institucije imajo sploh zadnja leta izjemno stroge zahteve glede dokazovanja varnosti novih zdravil, ki prihajajo v postopke registracije. Mnogi jim očitajo, da so zahteve po varnosti celo pretirane in pravzaprav že kar preveč zavirajo razvoj novih zdravil. Pri cepivu proti pandemski gripi je postopek registracije v resnici stekel nenavadno hitro. Seveda pa je šlo za dilemo, ali cepivo hitro registrirati ali pa ga sploh ne imeti. Od tod pomisleki zdravnikov - smo pač navajeni na dolgoletne postopke registracije, ki nam pomenijo veliko stopnjo varnosti. A kot rečeno, v resnici so se postopki testiranj začeli že pred izbruhom pandemske gripe, ker gre za modelna cepiva. Vseeno pa zaupanje v cepivo ni tako, kot bo verjetno čez čas, ko bo tak način priprave cepiv uveljavljen.

Morda pa tudi stroka ne zna dati pravih odgovorov. Ljudje so postavljeni pred enostavno vprašanje, naj se cepijo ali ne. Vi pravite, naj se cepimo, večina zdravnikov pa se ne cepi. To je močan signal, da je stroka razdeljena ali da celo nasprotuje cepljenju, ne glede na to, kaj govori politika.

Tisto, kar je mogoče izpeljati na podlagi racionalnih zaključkov, je, da imamo cepivo, ki je uporabno in varno. A uporaba cepiva je vendarle stvar osebne presoje in prioritet vsakega posameznika. Sam se na primer proti gripi cepim vsako leto, ker mi je enostavno zoprno, da bi imel vročino, ne pa zato, da bi si s tem reševal življenje. Pretirano pri tej gripi je, da se je na začetku ljudem zaradi medijskega pompa zdelo, da bo ta gripa postala življenjska prioriteta številka 1. Zdaj je gripa pač - gripa. Je pri nas, v šolah, pri sosedu. Nikakor pa ni odločanje o njej neko osrednje življenjsko vprašanje. Zdaj je normalno reči, sem se mislil iti danes cepit, ampak me je mehanik naročil za servis avtomobila, zato sem cepljenje preložil na ponedeljek. Tega pod vtisom medijskega pompa, ki so ga mediji skuhali predvsem za svoje potrebe, ljudje niso bili več zmožni dojeti, zato se medijskemu nasilju marsikdo upira in reče, gripe ni, vse je zarota.

K temu bi se še vrnil. Zanima me, zakaj nekatere države na primer svetujejo cepljenje nosečnic ali majhnih otrok, druge pa ne?

V Avstraliji in kasneje v ZDA so pri nosečnicah opazili hujši potek bolezni, na kar se je stroka različno odzvala. Američani, ki imajo izrazito neposredno, rekel bi straight-forward zdravstveno mišljenje, so prvi objavili, da bodo najprej cepili nosečnice in otroke od pol leta do 5 let starosti. To pa je v hudem nasprotju s siceršnjo logiko uvedbe zdravil, saj jih navadno šele po dolgem preizkušanju na drugi populaciji uporabimo pri otrocih in nosečnicah. Pa vendar so se Američani za to odločili na podlagi golih dejstev: videli so, da so zapleti predvsem pri teh skupinah, in so enostavno sklepali, da bo cepljenje njim najprej koristilo. V Evropi smo se nad tem sprva zgrozili, ker smo vajeni drugačnega, konservativnejšega ravnanja.

Vi ste torej bolj na strani Amerike?

Po strokovni plati občudujem to straight-forward mišljenje, ki upošteva izključno dejstva, ne pa celotnega kompleksa nejasnih predsodkov, zgodovine, odnosov in še vsega drugega, kot to počnemo v Evropi. Če bi prišlo do nečesa resnično hudega, se mi zdi, da bi Američani to prebrodili lažje kot Evropejci, saj se Evropejci ne bi znali hitro odločiti. Dodajam pa, da smo se Evropejci nazadnje prav tako odločili za cepljenje nosečnic in otrok. Marsikdo tudi sicer pri uvajanju novih zdravil meni, da so otroci zaradi te neskončne pazljivosti pravzaprav diskriminirani. Na otrocih ne delamo nobene raziskave o učinkih zdravil, ker jih želimo s tem varovati, v resnici pa otroci nazadnje ostajajo brez podatkov o delovanju zdravil nanje. Težava je sedaj še toliko večja, ker ob tej gripi prav otroci največ zbolevajo.

Na Kitajskem so se odločili, da bodo cepili 5 odstotkov populacije. Koliko odstotkov ljudi bi se ob pandemiji moralo cepiti, da bi se širjenje ustavilo?

To je odvisno od nalezljivosti bolezni, pri pandemski gripi ne moremo računati, da bi jo bilo mogoče kakorkoli zajeziti. Tudi sicer se je nekoč, v statičnih družbah, na cepljenje gledalo kot na način družbene zaščite. Danes je zaradi migracij ta pogled zastarel. Cepljenje je danes čisto osebna kalkulacija. Vsak pri sebi se mora odločiti, ali ima korist ali ne.

Ne vem, ali bi se s tem strinjal. Tokrat države cepljenje spodbujajo, ponekod je zastonj, politiki pozivajo in nagovarjajo ljudi.

Ne zdi se mi, da bi države res silile ljudi.

Poglejte, kaj govori minister.

Seveda, konec koncev, če je minister že kupil 800 tisoč odmerkov cepiva, se mi zdi normalno, da jih sedaj želi porabiti. Mora razlagati, zakaj je pametno, da se cepimo. To je logično.

Jih je kupil preveč?

Cepivo je kupil v času, ko bi kaj podobnega verjetno storil vsak na njegovem mestu. Ko se je naša komisija za cepivo prvič sestala, je bila pogodba že zdavnaj podpisana, zato se zares ne morem vživeti v takratne okoliščine. Si pa mislim, da je bilo takrat pač videti, da se hudo mudi za cepivo, in so se odločili kupiti teh 800 tisoč odmerkov. To morda niti ni tako pretirana številka, če vemo, da je takrat veljalo, da bosta potrebni dve cepljenji. Nato pa je nastala nekakšna averzija do cepljenja, morda zaradi medijskega poročanja.

Ne vem, ali je težava v medijih. Morda je težava tudi v stroki, ki ne zna dati jasnih odgovorov. Vi pravite, da gre za osebno odločitev in da posledice te gripe niso nič hujše kot pri sezonski gripi, Svetovna zdravstvena organizacija pa je bolezen označila za pandemijo in poziva k cepljenju.

Prvič, mediji vsekakor vsaj od norih krav izrabijo prav vsako priložnost za polnjenje naslovnic s horror šablonami o grozečih boleznih. To je postal že samodejen obrazec svetovnega medijskega požara, ki sploh ni odvisen od realnosti bolezni ali druge nevarnosti. Šele ko se v mesecu ali dveh to razkadi, se je mogoče pogovarjati. Stroka pa ima precej jasne odgovore. Gripa je tukaj in zdaj, cepivo je učinkovito, bolezen je pandemično razširjena, hkrati pa po teži spet ne gre za glavni problem na tem svetu. Da pa se mora odločiti vsak zase, je menda logično, saj nismo policijska država. Jaz le upam, da se bodo vsaj ljudje iz rizičnih skupin večinsko odločili za zaščito, ker jih lahko bolezen najbolj prizadene.

Prej ste dejali, da so ljudje verjetno previdnejši zaradi nove metode, ki so jo farmacevtske tovarne uporabile pri izdelavi cepiv. Lahko poveste kaj več?

Vsa tri v EU registrirana cepiva so modelna cepiva, se pravi registrirana na modelu ptičje gripe. Dodatno inovativnost pa nosi Baxterjevo cepivo, ki je pridelano na opičjih celicah vero.

Cepiva ne pridelujejo v jajcih?

Po klasični metodi viruse namnožijo v jajcih, s to metodo smo dobili cepiva proti novi gripi, ki jih izdelujejo v Novartisu in GlaxoSmithKlinu. Baxterjevo cepivo izdelujejo v reaktorjih za fermentacijo celic, kar je od zunaj podobno varjenju piva. Le da gre za cepivo.

V Avstriji in na Hrvaškem uporabljajo drugačno cepivo od našega. Kakšna je bistvena razlika?

V Evropi so registrirane tri vrste cepiva. Cepivi, ki ju izdelujejo v Novartisu in GlaxoSmithKlinu, sta tako rekoč enaki, drugačno pa je Baxterjevo cepivo, ki je narejeno na osnovi celičnih kultur. To pomeni, da je cepivo idealno za ljudi, ki so alergični na jajca, in poleg tega ne vsebuje dodatkov, adjuvansov, ki povzročajo vnetje zato, da se imunski sistem učinkovito odzove. Če jih cepivo ne vsebuje, je treba dati več virusnih delcev. Največja ovira pri množični produkciji cepiva je prav pridobivanje virusnih delcev, in ker je bilo treba to cepivo narediti na hitro, so se pri GlaxoSmithKlinu in Novartisu odločili, da bodo dali v cepivo malce manj delčkov virusa in več adjuvansa. Baxterjevo cepivo pa vsebuje več delčkov virusa, a je tudi dražje.

Kakšni pa so stranski učinki pri enih in drugih cepivih?

Pri zdravih ljudeh brez alergij ni razlik. Tudi študij o tem, v katerem primeru bi bilo Baxterjevo cepivo priporočljivejše, seveda v tem kratkem času ni. Jasno, pri alergiji na jajca ni dvoma. Po občutku pa bi rekel, da tudi pri ljudeh z veliko nagnjenostjo k vnetjem, hudih alergikih na primer. Ampak raziskav na tako imenovanih podskupinah, alergikih, revmatikih in podobno, še ni.

Nekaj nejasnosti je bilo tudi v zvezi z vsebnostjo živega srebra.

Gre za tiomersal, konzervans, protibakterijsko sredstvo, ki pa ga v cepivih uporabljamo že od nekdaj. Živo srebro, ki ga konzervans vsebuje, je poleg tega vezano v molekuli. Kljub temu že od nekdaj obstajajo teorije, da ta snov povzroča nekatere stranske učinke. Cepivo je po svoji sestavi še najbližje mleku. Je polno proteinov in je zelo lahko pokvarljiva snov. Da cepivo obstane nekaj mesecev, mu morajo dodati konzervanse, še sploh cepivom proti pandemski gripi, ki so, spet zaradi množične produkcije, pakirana v večjih odmerkih in bi se brez konzervansa po odprtju hitro okužila.

So vas proizvajalci teh cepiv vabili na kakšne sestanke, brifinge, seminarje?

Ne, pogodbe so se delale z ministrstvi na ravni EU, se mi zdi, in so bile že zdavnaj podpisane, ko se je recimo prvič sestala naša komisija ministrstva za zdravje za pandemsko cepljenje.

Kakšne formalne odločitve ste potem v tej komisiji sploh sprejeli?

Denimo, komu se priporoča cepljenje, koga ne bi smeli cepiti, ali se sme cepiti za obe gripi hkrati, kolikokrat cepiti kakšno skupino ljudi in v kakšnih odmerkih, ali se lahko hkrati cepi tudi z drugimi cepivi, kaj pri alergikih ..., čisto praktične zadeve.

Če bi vas v komisijo povabili že prej, bi predlagali nakup drugega cepiva ali drugačne količine?

No ja, verjetno bi priporočal tudi nakup neke količine Baxterjevega cepiva. Pri večini ljudi je povsem vseeno, katero cepivo uporabijo, pri alergikih na jajca pa je vsekakor primerno Baxterjevo cepivo, ki jajčnih beljakovin ne vsebuje. Podobno je pri drugih hudih alergikih in k razvoju vnetja močno nagnjenih ljudeh, pri katerih že majhno vnetje zaradi adjuvansa lahko sproži več izpuščajev, vročine ali nasploh neželenega vnetja. Kar se količin tiče, pa sem že omenil: takrat je veljalo, da bosta potrebna dva odmerka cepiva, in po bitki je lahko biti general, ampak odločati se je treba vnaprej in težko bi rekel, da je minister v tedanjih okoliščinah naredil kaj hudo nelogičnega. Mislim celo, da je pri sklepanju pogodb v finančnem smislu prav odločen in uspešen minister.

Če bi imel v lasti farmacevtsko podjetje, bi tudi jaz sprva dejal, da sta po vsej verjetnosti potrebni dve cepljenji, šele nato pa bi razkril, da dejansko zadostuje že eno.

Skoraj bi upal reči, da je bilo prej nasprotno; farmacevtska podjetja so tekmovala v dokazovanju, katero cepivo bo učinkovito pri enkratni aplikaciji, ker je to veliko bolj praktično za zdravstveni sistem in je bilo vabljivejše za naročila. Takoj, ko so zbrali kolikor toliko trdne številke, so jih objavili.

Toda učinek tega sistema je očiten: prvič, kupili smo preveč cepiva; in drugič, ta gripa z vidika posameznika ni nič kaj bolj nevarna kot vsaka druga gripa.

Gripa v povprečju ni bolj nevarna, je pa manj predvidljiva, več je potencialno ogroženih skupin kot pri sezonski gripi, nosečnice, otroci, torej mora biti tudi preventiva širša. Odgovor, koliko cepiva bomo morali zavreči, bo znan šele čez nekaj mesecev, ker je eno takrat, ko je gripa nekaj oddaljenega v medijih, drugo pa takrat, ko je gripa pri sosedih in sorodnikih. Sploh pa, kdo pravi, da mora biti vse porabljeno. Človek leta plačuje kasko za avto in se potem ne obtožuje, ker avta ni razbil, da bi se mu splačalo!

V nekaterih državah EU so visoki politiki opozorili, da je pogodba, ki so jo farmacevtska podjetja v zvezi z nakupom cepiv želela podpisati z državami, v nasprotju z njihovim pravnim redom. Ste vi, ki ste bili član komisije, videli pogodbo, ki jo je podpisala Slovenija?

Ne, komisija je strokovno-posvetovalni organ, s pogodbami nima zveze. Toda pravila so za vse države članice EU ista in dejstvo je, da so podjetja omenjena cepiva uspešno registrirala pred evropsko agencijo za registracijo (EMEA). Ta komisija je sestavljena iz strokovnjakov, predstavnikov posameznih držav, ki so prižgali zeleno luč. Res pa je, da so o tem glasovali v smislu tehtanja med večjim in manjšim tveganjem, kajti vsi formalni pogoji za običajno registracijo zdravil še zdaleč niso bili izpolnjeni, saj ni bilo dovolj časa. Ampak to je bila odločitev o tem, ali cepivo dopustiti ali ga prepovedati in sprejeti, naj gripa pač naredi svoje, kar bo, pa bo. Prevladala je želja po cepivu.

Kaj pa vi opažate na terenu glede stranskih učinkov?

Stranski učinki so. Imamo nekaj deset poročil, a se v Sloveniji za zdaj vse ustavi pri nekajdnevnih bolečinah v roki ali oteklinah.

Je mogoče, da bodo stranski učinki cepljenja vidni šele čez nekaj časa?

Po analogijah z drugimi cepivi proti gripi tega ni mogoče pričakovati.

Verjetno pa razumete, kaj je glavni očitek. Bila je gospodarska kriza in zdi se, da so se ta farmacevtska podjetja lepo znašla. Ni treba verjeti v najrazličnejše zarote za ugotovitev, da je bilo farmacevtskim tovarnam veliko do tega, da situacijo predstavijo malce bolj dramatično. S tem se verjetno strinjate?

Ne, kar se drame tiče, farmacevtom ni treba migniti s prstom, ker jo zastonj zrežirajo mediji v želji po prodaji svojih naslovnic. Seveda pa je farmacevtska industrija ponudila to cepivo, ker rada zasluži. Ampak tudi pekarne iz istega razloga pečejo kruh - a naj se mi zato zatakne v grlu? Ko se je pojavila panika zaradi ptičje gripe, so nekatera podjetja pač stavila na karto razvoja cepiva v isti sezoni, ko pride nov tip gripe. Gledano z vidika današnje panike glede nove gripe, so stavila dobro. Čestital bi jim za dobro potezo, da so začela denar vlagati v razvoj te tehnologije v trenutku, ko smo imeli pred očmi ptičjo gripo. Marsikdo od nas, ki smo brali ali študirali njihove projekte in načrte za prihodnost, v kakršnihkoli vlogah smo že bili, je tedaj mislil, da so to investicije v prazno. Tako sem mislil tudi jaz osebno, ko sem bral načrte za Baxterjev tip cepiva.

Zakaj ste tako menili?

Mislil sem, da je ptičja gripa precej enkratna zadeva, enkratna panika, ki se zlepa ne bo več ponovila, zlasti zato, ker se je nazadnje izkazalo, da gre za precej lokalen pojav. Tudi drugi so tedaj menili, da iz podobnih primerov ne more nastati globalna pandemija.

V kakšni vlogi ste tedaj brali te načrte?

V okviru EU sem bil ocenjevalec projektov za nova cepiva proti gripi.

Baxter je za to dobil evropska sredstva?

Ne vem, strokovnjaki dajemo samo mnenja o kakovosti projektov, se pa spomnim, da je bil zanimiv projekt in je bila, če se ne motim, udeležena celo slovenska firma, in to me je navdajalo kar s ponosom.

Dobro, ampak zakaj ste mislili, da bo ptičja gripa ostala lokalni pojav? Hollywood nas že leta pripravlja na globalno pandemijo.

Zaradi tega, ker je bil virus ptičje gripe res morilski virus in taki so navadno manj nalezljivi. Ampak kot že rečeno, tovarne in farmacevtska industrija so stavile drugače. Seveda pa mi niti na misel ne pride, da je bila ta pandemija kakorkoli umetno spodbujena.

Pa vendar - ni treba verjeti v nekakšen bondovski scenarij za spoznanje, da je ta gripa odlično oglaševana. PR je odličen.

Najprej PR medijev v skrbi za svoje špice in naslove. To je glavno. Potem, poleg novinarskega in farmacevtskega obstaja tudi znanstveni PR. V ZDA imajo hude težave pri financiranju znanosti in vsak je vesel, če lahko uveljavi pomen svojega področja. V končni fazi pa se je zares pojavil nov virus, ki lahko tudi mutira. Že sedaj imamo dve veji virusa. Ena veja je bila najprej locirana v Mehiki, druga v New Yorku, imamo mešanico obeh. Sicer v klinični sliki med njima ni velikih razlik, je pa to dokaz, da virus ni mirujoča stvar. Marsikdo lahko na tej podlagi najde svoj PR.

Tudi politiki so v času krize veseli, če obstaja še kakšno izredno stanje, mar ne?

Verjetno je lažje imeti razburjenje zaradi gripe kot zaradi brezposelnosti. Glede gripe predvsem niso smeli ostati brez cepiva, to bi bil šele pogrom, če bi ga drugi imeli, mi pa ne!

Ampak minister bo čez nekaj mesecev spet imel težave, če cepiva ne bo porabil.

Da, tudi o tem boste pisali. Ampak mislim, da bodo ministrove težave manjše, kot če cepiva ne bi bilo, ker bo lahko razložil, da je kupil zavarovalno polico za najhujše.

Ta virus se je sprva izredno hitro razširil v Španiji pa v Grčiji, sedaj v Ukrajini. Zakaj se ponekod tako hitro širi, drugod pa manj? Je razlog v drugačni klinični zgodovini prebivalstva, stanju zdravstvenega sistema, je razlog v drugačnem podnebju, socialnih vzorcih?

Odgovorov na ta vprašanja nimamo. Vidimo, da gripa prihaja v valovih. Eden izmed pomembnih dejavnikov je gotovo vreme, podnebje oziroma intenzivnost sončnih žarkov. Zdaj gripa divja na severu, v Rusiji, Ukrajini, v srednji Evropi narašča, v Angliji in Irski se prvi val že umirja.

Kako torej pojasniti panične razmere v Ukrajini? Lahko pomislimo na vreme, toda zakaj se je potem virus poleti tako širil iz Španije in Grčije?

Ta vprašanja znanost še slabo obvlada, podobno kot če bi rekel, zakaj se mi je mozolj pojavil na levem licu, ne pa na rami. Fascinantno je, zakaj se valovi gripe pojavljajo tako homogeno, na primer sezonska okoli 50. tedna v letu. Na to nimamo natančnih odgovorov, ki bi pojasnjevali medsebojno prepletanje podnebja, vremena, navad ljudi, virusnih rezervoarjev .... Vemo zgolj, da sta sonce in vitamin D, ki ga tvorimo v koži, za viruse precej neugodna. Poleg tega lahko sklepamo, da so poleti socialne razdalje malce večje.

Kaj pa probiotični jogurti in razni imunali? Pomagajo?

Deloma lahko te substance pomagajo, a zgolj v dolgoročnem in preventivnem smislu. Koristne so na primer za ljudi, ki imajo težave s pogostimi prehladi. Ali pa za ljudi, ki imajo šibak vnetni odziv. To so zlasti tisti, ki bolezen prebolevajo brez vročine. Takim ljudem pomaga, če jemljejo snovi, ki so podobne adjuvansom v cepivu. Te snovi pridobivamo iz nekaterih gob in bakterijskih mešanic, povzročajo pa rahlo vnetje v črevesju, zaradi česar se v soočenju s črevesnimi bakterijami povečuje masa imunskih celic. Zlasti, če človek hkrati kolobari načine prehrane, da vznikajo nove združbe črevesnih bakterij in trenirajo imunski sistem. A to ni vprašanje mesecev, ampak let. Poleg tega je pri takšni rehabilitaciji imunskega sistema še veliko pomembnejša neka življenjska higiena. Razmnoževanje imunskih celic denimo močno ovirajo stresni hormoni. Če jih imamo, je razmnoževanje imunskih celic prekinjeno. Za človeka, ki je pod stresom, je tako veliko bolje, če trikrat na teden eno uro teče, da, kot pravimo, skuri stresne hormone, kot pa da jemlje prehranske dodatke.

Je tek protistresen zaradi fiziološkega učinka ali psihološkega?

Učinek telesnega napora, ki je blizu zmogljivosti, je fiziološki. Fizični napor je tudi stres, vendar edini stres, ki ima v svojem naravnem poteku vgrajeno relaksacijo in umiritev. Pri psihološkem stresu, če smo ogroženi, pa ni obrazca, da bi to stresno stanje prelili v normalno delovanje telesa. Ne rečem, kakšni jogiji in meditativci to tudi psihološko obvladajo, za nas preproste smrtnike pa je enostavneje, da psihološkemu stresu, iz katerega ne znamo, priključimo fizični stres: napor, iz katerega telo samo najde pot v relaksacijo, ker ima ta obrazec vgrajen in izvežban že milijon let.

Škoda le, da za tem ni nobenega farmacevtskega podjetja, mar ne?

Na žalost, ja.