intervju / Sandra Bašić Hrvatin, medijska strokovnjakinja

Potem ko je gospodarska kriza dodobra pretresla medijsko industrijo onstran Atlantika, se je v ZDA začela tehtna razprava o tem, da medijske hiše vendarle niso navadna podjetja in da jih je treba zaščititi pred propadom, saj delujejo v javnem interesu. S predstojnico oddelka za medijske študije na koprski Fakulteti za humanistične študije dr. Sandro Bašić Hrvatin smo se pogovarjali o tem, zakaj je Slovenija še daleč od takšnih strateških razprav, pa čeprav bi se jih morala že zdavnaj lotiti. A pri nas že leta se vse vrti zgolj in samo okrog popravkov medijske zakonodaje in zdaj smo spet dočakali nove. V petek se bo parlament lotil predlaganih sprememb zakona o RTV Slovenija, v javno razpravo pa prihaja tudi spremenjeni zakon o medijih.

Prejšnji teden so v trebanjskem podjetju Rem fizično napadli novinarja glasila Delavska enotnost Mirsada Begića, ki je pripravljal članek o tem, da delavcem v omenjenem podjetju prepovedujejo združevanje v sindikat. Kako zelo problematičen je ta dogodek?

V tem primeru sama ne bi govorila o zgodbi Mirsada Begića. Tako kot zame ne obstaja zgodba Mira Petka. Obstajajo le zgodbe novinarjev, ki so opravljali svoje delo in so bili zaradi tega fizično kaznovani. In to je zelo problematično. V takšnih primerih napadalcev pogosto ne odkrijejo. Tako je bilo denimo na Hrvaškem v primeru Miljuš in, ne pozabimo, tako je bilo tudi pri nas v primeru Petek. Na območju nekdanje Jugoslavije imajo danes nekateri novinarji, ki se ukvarjajo s preiskovalnim novinarstvom, zaradi groženj celo 24-urno zaščito, kar pomeni, da ne morejo normalno opravljati svojega dela, s čimer je bil namen napadalcev dosežen. Napad na Mirsada Begića je seveda sporen, vendar ne le zato, ker je prišlo do napada na novinarja. Gre za klasični primer, ko lokalni veljaki mislijo, da imajo pravico početi karkoli, tudi kršiti pravice delavcev.