Ana Struna Bregar

21. 6. 2010  |  Mladina 24  |  Družba

Se je gradnja v neskončne višave ustavila?

Kaj se dogaja z novo generacijo stolpnic - najbolj nenavadnih stavb?

Stolpnici World Trade Centra v New Yorku sta sodili med najpomembnejše ikone svetovne arhitekture. Zato so pričakovanja glede novega WTC toliko večja, zaradi spomina na katastrofo pa še toliko zahtevnejša. Po besedah nepremičninskega mogotca Larryja Silversteina, ki ima v zakupu celotno območje WTC, naj bi novi WTC ponazarjal renesanso 21. stoletja.

Stolpnici World Trade Centra v New Yorku sta sodili med najpomembnejše ikone svetovne arhitekture. Zato so pričakovanja glede novega WTC toliko večja, zaradi spomina na katastrofo pa še toliko zahtevnejša. Po besedah nepremičninskega mogotca Larryja Silversteina, ki ima v zakupu celotno območje WTC, naj bi novi WTC ponazarjal renesanso 21. stoletja.
© Z dovoljenjem družbe Silverstein Properties

Finančna kriza je gradbeništvo po vsem svetu zelo ohromila. Še do predlani se je zdelo, da so možnosti gradnje v višino neomejene. Predstavljeni so bili projekti, kakršnih je bila večina vajena le iz računalniških iger. Države in mesta so s stolpnicami kazali oziroma želeli pokazati finančno, politično in tehnološko moč. Toda v zadnjih dveh letih je bila po podatkih spletne strani www.skyscraperpage.com ustavljena gradnja več kot dvesto stolpnic višjih od 35 metrov, več kot petsto projektov pa je bilo v celoti odpovedanih.
Stolpnice so na urbanih območjih objektivno potrebna gradnja predvsem zaradi zgoščanja grajene strukture; to je tudi eno glavnih načel Organizacije združenih narodov. Hkrati je gradnja stolpnic nujno potrebna zaradi koncentracije kapitala in storitev. Zanimivo, vendar skrb zbujajoče je, da se arhitektura stolpnic v svojem bistvu od izuma, torej od konca 19. stoletja, ni bistveno spremenila, čeprav se je v tem času zelo spremenil način življenja in dela. Tehnološko so stolpnice seveda boljše in naprednejše, vendar sta osnovna konfiguracija in načrtovanje ostala večidel enaka. Večino stolpnic sestavljajo enake etaže, položene druga na drugo po vertikali, pri čemer težijo k čim boljšemu tlorisnemu izkoristku. Poleg tega smo bili zadnja leta priča nastanku več sto stolpnic, ki so bile zgrajene brez kakršnegakoli občutka za okoliški kontekst in tudi za okolje. Posledica je človeškemu merilu in uporabnikom odtujena visoka stavba, ki kratkoročno zadovoljuje predvsem potrebe investitorja, saj mu prinaša finančni dobiček. Zato je potreba po redefiniranju stolpnic čedalje večja in pomembnejša. Kritične študije o tem, kaj naj bi sodobna stolpnica uporabnikom ponudila, nakazujejo potrebne spremembe na različnih ravneh - od sprememb razmerja med javnim in zasebnim prostorom ob stolpnicah in v njih do sprememb, kar zadeva material, tehnologijo, estetiko, programe in prostorsko organizacijo, globalizacijo, okoljsko segrevanje, fleksibilnost, digitalno revolucijo, varčnost ...
Uradne opredelitve, kako visoka mora biti stavba, da velja za stolpnico, ni. Različne mednarodne institucije z različnih vidikov določajo standarde za visoke objekte in hkrati analizirajo tudi gradnjo teh objektov (Emporis Standards Committee, Council on Tall Buildings and Urban Habitat (CTBUH)). Nezavezujoč dogovor v Severni Ameriki in Evropi določa, da naj bi bila najnižja višina stolpnic 150 metrov. Stolpnice, višje od tristo metrov, pa se pojmujejo kot »supertall« ali supervisoke. Večnadstropne stavbe, ki so visoke najmanj dvanajst etaž oziroma 35 metrov, so po podatkih mednarodne institucije Emporis opredeljene kot visoke stavbe.
Od leta 2006 je vse prepoznavnejši ugledni mednarodni natečaj eVolo, katerega namen je odkrivanje najavantgardnejšega oblikovanja, ki naj bi na novo določilo arhitekturo vertikalnih struktur v novem tisočletju. Na ta natečaj prispejo številni skorajda nepredstavljivi projekti, ki bodo morda počasi le vplivali na zelo želene spremembe.
Po podatkih ugledne japonske arhitekturne revije a+u (5:10) je leta 2003 Azija po številu visokih zgradb prvič prehitela Severno Ameriko. Po svetu je bilo v zadnjih petih letih zgrajenih več kot dva tisoč stolpnic, ki merijo več kot sto metrov oziroma so višje od trideset nadstropij. Za mesto z največ stolpnicami, ki merijo več kot sto metrov, še vedno velja New York (700 objektov meri več kot sto metrov), sledi pa mu
Hongkong (400 objektov z več kot sto metri). Danes stolpnice pospešeno rastejo na Kitajskem, v Koreji, Maleziji, na Tajvanu in seveda v Združenih arabskih emiratih. Samo v Dubaju je bilo v zadnjih dvajsetih letih zgrajenih več kot 130 stolpnic, ki merijo več kot sto metrov. Zanimivo je, da je kljub velikim investicijskim vložkom arhitektura stolpnic v Dubaju dokaj povprečna in ne gre za kakovostne arhitekturne presežke.

Tekmovanje v višini

Slovenske stolpnice

Zelene stolpnice

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.