Ana Struna Bregar

21. 6. 2010  |  Mladina 24  |  Družba

Prostor bolečine in spomina

Izbor najboljših poslovilnih objektov v Sloveniji

POKOPALIŠČE SREBRNIČE

POKOPALIŠČE SREBRNIČE
© Miran Kambič

Poslovilni objekti so posebna tema arhitekture, ki je močno simbolno zaznamovana. Zadnje slovo, prehod iz zemeljskega sveta v svet mrtvih, je občutljiva tema. Poslovilni objekti niso zgolj pokopališka infrastruktura oziroma sanitarni objekti, temveč javni prostor, namenjen posebnim obredom in zbiranju ljudi ob posebnih priložnostih ter zato pomenijo za arhitekte velik izziv pri snovanju. Njihovo oblikovanje mora biti brezčasno, podrejeno ustvarjanju trenutkov slovesa in spominov. Arhitektura, oblikovana z enostavno, a močno simbolno, nagovorno igro praznine, materialov, svetlobe, barv in pogledov v naravo, lahko ustvari izjemne posvečene prostore, ki predstavljajo diskretno ozadje za spokojno vzdušje.
Poslovilne objekte ob pokopališčih so v Sloveniji začeli graditi v drugi polovici 19. stoletja. V mestih so v aktivno splošno rabo prišli po drugi svetovni vojni, saj so do takrat obrede ob pokojniku večinoma opravljali doma. Na množično gradnjo poslovilnih objektov je vplival leta 1984 sprejeti zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč, ki predpisuje gradnjo poslovilnih objektov. Za slovensko kulturo ima v več pogledih izjemen pomen pokopališče Žale. Zaradi velike kulturnozgodovinske in umetniške vrednosti Žale veljajo za izjemen dosežek celo na svetovni rani. Arhitekt Jože Plečnik je leta 1940 razvil obsežen kompleks v zelenju s simbolnim portalom z mogočnim stebriščem, ki ločuje mesto živih od mesta mrtvih. Ustvaril je mesto mrtvih s subtilno postavitvijo objektov v prostor. Enajst različno zasnovanih poslovilnih kapelic je v prostor postavljenih tako, da omogočajo zasebnost svojcem. Premišljena zunanja ureditev pa ponuja prostor tolažbe in upanja ob zadnjemu slovesu. Plečnikova dediščina »Vrta vseh svetih«, kot ga je poimenoval sam, je določila izhodišče za gradnjo poslovilnih objektov po drugi svetovni vojni.
V Sloveniji je bilo zadnja leta zgrajenih veliko poslovilnih objektov, a le peščica presega povprečje. Če se peljemo po slovenski krajini, v sklopih pokopališč opazimo veliko poslovilnih objektov, ki so večinoma arhitekturno na izjemno nizki ravni. Najpogosteje jih ne načrtujejo arhitekti, saj je objekt majhne kvadrature in nezahteven v tehničnem smislu. Pri načrtovanju te majhne arhitekture se prepogosto pozabi na ustvarjanje slovesnega prostora, v nekem smislu čiste arhitekture, namenjene zadnjemu slovesu, kjer se prostor prepusti čustvom.



POKOPALIŠČE SREBRNIČE

POSLOVILNI OBJEKT KOTLJE

POSLOVILNI OBJEKT ŠMARJE - SAP

POSLOVILNI OBJEKT TEHARJE

POSLOVILNI OBJEKT KRAŠNJA

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.