Vanja Pirc

22. 12. 2010  |  Mladina 51  |  Družba  |  Profil

Vladan Srdić

Tisti oblikovalec, ki je vizualiziral odgovor na vprašanje, zakaj življenje v najrazvitejših družbah vodi k vse večjemu nezadovoljstvu

Oblikovalec Vladan Srdić

Oblikovalec Vladan Srdić
© Borut Krajnc

Ste se kdaj vprašali, zakaj raziskave, ki se posvečajo zadovoljstvu z življenjem in jih opravljajo Združeni narodi in številne akademske ustanove, kažejo, da so prebivalci najrazvitejših držav nesrečnejši od prebivalcev bistveno revnejših držav? Glede na to, da smo sredi globoke finančne in gospodarske krize, ki pretresa ves svet, te ugotovitve danes morda niti niso tako zelo nelogične. Tisti z več bogastva lahko v takšnih časih izgubijo več. In tistim, ki že tako ali tako nič nimajo, slabše skoraj ne more biti. A podatki o tem, da so prebivalci bogatejših držav manj srečni od revnejših sostanovalcev našega skupnega planeta, se ne nanašajo zgolj na obdobje svetovnih kriz. Tudi v obdobju gospodarskega razcveta so bili enaki.
Temeljitega premišljevanja o tem pojavu sta se pred kratkim lotila Lazar Džamić in Vladan Srdić. Prvi že leta živi in dela v Londonu, kjer je kot direktor digitalnih strategij sodeloval s številnimi svetovno znanimi naročniki, sicer pa je tudi avtor več knjig o oglaševanju, odnosih z javnostmi in komuniciranju. Drugi že leta živi in dela v Ljubljani, sicer pa je uveljavljen oblikovalec ter kreativni in umetniški direktor Studia 360, ki se ukvarja s celostnimi rešitvami v vizualnih komunikacijah in arhitekturi. Poznata se že dolgo, vse od konca 90. let, ko sta še živela v rodnem Beogradu in sta šele začenjala karieri.
Vprašanje, zakaj eden najuspešnejših družbenih sistemov, kar jih je bilo kdaj ustvarjenih, povzroča nezadovoljstvo, je najprej dolgo morilo Lazarja. K temu sta ga spodbudili dve knjigi; prva je Vpliv: Psihologija prepričevanja (Influence: The Psychology of Persuasion), ki jo je predavatelj na Univerzi v Arizoni Robert Cialdini prodal v kar dveh milijonih izvodov, druga pa Afluenca (Affluenza), v kateri se Oliver James sprašuje, zakaj je vse več ljudi, ki so sicer svobodnejši in živijo v boljših razmerah kot v preteklosti, danes depresivnih ter si želijo biti tisto, kar niso, in imeti tisto, česar nimajo. »Vznemirjalo me je to, da so ljudje v družbah z liberalnim kapitalizmom manj srečni od tistih z znatno (včasih šokantno) manj bogastva. Zaradi tega sem začel razmišljati o vlogi, ki jo ima pri tem fenomenu industrija prepričevanja,« se spomni Lazar. Ustavil se je šele, ko je skupaj spravil množico pojmov, za katere je menil, da ponujajo ključ do odgovora na intrigantno vprašanje.
Vladan se je projektu pridružil na naslednji »postaji«. Lotil se je vizualizacije Lazarjevih ugotovitev, in ker je bilo podatkov ogromno, hkrati pa so bili zelo zapleteni, se mu je zdelo najpomembneje, da jih predstavi tako, da bodo videti čim bolj preprosti in razumljivi. Odločil se je, da jih bo ponazoril s shemo, ki spominja na zemljevid sistema javnega transporta. Na poti med kapitalizmom, ki je na prvi postaji, in nezadovoljstvom na zadnji postaji se tako lahko ustavimo na denimo postaji vladavine zakonov. Ali na postaji osebnih svoboščin. Lahko se ustavimo na postaji poslovnih in osebnih priložnosti ali pa na postaji nenehnih tehnoloških inovacij ali ustvarjanja obilja dobrih in poceni izdelkov. Lahko izberemo materialistični pogled na svet in s tem tvegamo obsedenost s statusnimi simboli in pohlep. Lahko se odločimo nenehno prodajati, ustvarjati nove in nove trende ali pa na trg pošiljati izdelke s kratko življenjsko dobo. Lahko se ustavimo na postaji nenehnega prepričevanja, ki ga uprizarjajo oglaševalci, piarovci, tržni raziskovalci, lobisti in interesne skupine. Ali pa visokih obljub in pričakovanj, ki vodijo v razočaranje, pomanjkanje globljega smisla življenja, bes in sebičnost. Še vedno se lahko zatečemo tudi k oboževanju slavnih osebnosti, drogam, pornografiji, hujšanju in lepotnim operacijam. Lahko se tolažimo s hrano, postajamo obsesivni okoljevarstveniki, se zatekamo k homeopatiji, iščemo odgovore v vraževerju in kultih.
Na Vožnji vašega življenja (The Ride of Your Life), kot se imenuje shema, je ogromno postaj - vsak od nas se lahko poišče na kateri od njih, čakajoč prevoz na naslednjo. Do nekaterih se pride laže, do drugih teže. V katero smer bomo potovali, je odvisno od nas samih. »Zdelo se mi je, da je bila takšna ponazoritev, ki spominja na sistem podzemnih železnic, pravzaprav edina možna. V bistvu sem sam po odlični Lazarjevi shemi samo posul zlati prah, in to je to, kar je pri tem nastalo,« pravi Vladan.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.