• Vesna Teržan

    3. 10. 2014  |  Mladina 40  |  Kultura

    Matjaž Vipotnik

    Oblikovati je začel že pri osemnajstih letih, okoli leta 1962, pri Cankarjevi založbi, kjer je bil njegov oče, Cene Vipotnik, urednik knjižnih zbirk. Tako je poklicno pot začel s knjigo in v bogati, dolgi karieri je naredil na tisoče knjižnih prelomov in ovitkov skoraj za vse slovenske založbe. Podobo posamezne knjige, t. i. knjižnega organizma, je izpilil do najvišjih standardov. Oblikoval jih je neutrudno in s potrpežljivostjo, tako kot se ravna s prvo ljubeznijo, in tako počne vse do danes, ko ima na delovni mizi poskusne odtise knjige, posvečene pesniku, žlahtnemu intelektualcu, cenjenemu uredniku in prevajalcu – svojemu očetu ob stoti obletnici njegovega rojstva. Več

  • Staš Zgonik  |  foto: Borut Krajnc

    11. 10. 2013  |  Mladina 41  |  Družba

    Matej Mohorič, svetovni kolesarski prvak med mlajšimi člani

    »Ne skrbi, v soboto sem bil na dirki, v nedeljo pa sem naredil 120 kilometrov, tako da se mi danes prileže zelo lahek trening,« me pomiri Matej Mohorič, ko mu hitim razlagati, da so bile moje kondicijske priprave v zadnjih letih sestavljene iz potiskanja vozičkov in nošenja otrok. A mu vseeno le s težavo sledim v slalomu med avtomobili po kranjskih ulicah. »Čez pet minut se bova morala ustaviti, ker se moram v živo javiti na Val 202,« me opozori. Medijsko obleganje, ki ga je deležen po zmagi na cestni dirki na svetovnem prvenstvu v Firencah, prenaša kot profesionalec. Razume želje fotografa, ki želi, da petkrat prevozi isti odsek z lepim ozadjem, in ni mu težko pri 12 stopinjah pozirati v kratkih hlačah in majici, ker smo si pač zaželeli, da bi bil oblečen v dres svetovnega prvaka. »Pozornost sprejemam kot del poklica. Nisem najbolj navdušen nad njo, hkrati pa rad pomislim, da koga s pomočjo tega navdihnem, da komu polepšam dan.« Več

  • Kristina Božič  |  foto: Borut Krajnc

    3. 8. 2012  |  Mladina 31  |  Kultura

    Glasbenica in pesnik: Uršula in Janez Ramoveš

    Uršula Ramoveš je šolana solopevka in učiteljica. Janez Ramoveš je samorasli pesnik in lesar. Doma sta v Suši v Poljanski dolini. Pod Blegošem, na jasi za jezikom gozda, je njun dom umaknjen pogledu doline, kjer ob potoku Volaščica ždijo polja, kmetije in sodobne primestne vile. Več

  • Urša Marn

    26. 4. 2012  |  Mladina 17  |  Družba

    Adam Ondra, plezalec

    V avli Cankarjevega doma se presedam in živčno pogledujem na uro. Zamuja. S starši in dekletom je na večerji. Ko se po dobri uri zamude končno pojavi, mu že od daleč požugam s prstom. Navihano se mi zasmeji. Saj, kdo bi mu zameril. Za njim je naporno plezanje v zahtevnih smereh Kotečnika, največjega slovenskega plezališča, ki se skriva v gozdovih nad Libojami. Na prvi pogled deluje plah. Dolg je in suh. Pri višini 1,80 metra ima komaj 60 kilogramov. »Saj vem, kaj si misliš. Ampak še nikoli nisem bil na dieti! Na srečo imam zelo dobro presnovo in lahko jem, kolikor hočem. No ja, hamburgerjem in ocvrtemu krompirčku se izogibam. Jem zdravo hrano in nikoli se ne stradam,« pove v skoraj brezhibni angleščini. Več

  • Vesna Teržan  |  foto: Profimedia

    24. 2. 2012  |  Mladina 8  |  Družba

    Živa legenda

    Ko je Oscar Niemeyer v Braziliji na topel decembrski dan praznoval 104. rojstni dan, je povedal, da še ne gre v pokoj, in se ponosno pohvalil, da vsak popoldan še vedno projektira v svojem ateljeju v bližini Copacabane. Sedaj pripravlja načrte za gledališko stavbo v parku Flamengo na hribu Sladkorni stožec blizu Ria de Janeira. Predlani so ob njegovem rojstnem dnevu slovesno odprli Mednarodni kulturni center Oscarja Niemeyerja v španskem mestu Aviles, ki ga je sprojektiral ta vitalni »praoče« brazilske sodobne arhitekture, leta 2010 pa so v mestu Niteroi blizu Ria odprli novi sedež Fundacije Oscarja Niemeyerja in tudi ta stavba je nastala po njegovih načrtih. Več

  • Vesna Teržan  |  foto: Borut Peterlin

    27. 1. 2012  |  Mladina 4  |  Kultura

    Otvoritev razstave Metke Krašovec: Potovanja za svetlobo

    Sodobna slovenska umetnostnozgodovinska stroka Metko Krašovec postavlja v zgodovinski niz kot najpomembnejšo slovensko slikarko po Ivani Kobilci. Ločevanje na žensko in moško slikarstvo bi moralo biti že zdavnaj preseženo, pa je vendar uradna opredelitev še vedno taka. Že leta 1973 je kritika dobro sprejela njene rdeče slike, razstavljene v Mali galeriji v Ljubljani, za ta opus je prejela nagrado Prešernovega sklada. Več

  • Vesna Teržan

    6. 1. 2012  |  Mladina 1  |  Družba

    Umrl je Niko Kralj

    Niko Kralj, arhitekt, oblikovalec in izumitelj, je bil osrednja osebnost slovenskega oblikovanja v drugi polovici 20. stoletja. Je utemeljitelj slovenskega povojnega industrijskega oblikovanja, ki si je pridobil mednarodni ugled. Njegov stol Rex je še vedno najznamenitejši industrijsko oblikovani izdelek iz Slovenije. Kraljeva rojstna letnica je 1920, rexova pa 1953 in ta stol še vedno ustreza osnovnim parametrom industrijskega oblikovanja, pa tudi bistvenim ergonomskim parametrom; je med redkimi slovenskimi izdelki, ki so dobili mesto v zbirki oddelka za oblikovanje v newyorškem muzeju MoMA, Niko Kralj pa med redkimi slovenskimi oblikovalci, ki so že pri 35 letih dosegli svetovno slavo. Več

  • Marjan Horvat

    9. 12. 2011  |  Mladina 49  |  Kultura

    Marko Mandić, gledališki in filmski igralec

    V trilogiji soloperformansov Ekstrakt Mandić, Viva Mandić in Mandićstroj, zadnjem delu, ki je poleti nastal v režiji Bojana Jablanovca v produkciji neodvisnega gledališča Via Negativa (od decembra bo predstava na ogled v Mali Drami), Marko Mandić, igralec ljubljanske Drame, tematizira naravo igralskega poklica. Ponuja premislek o „bistvu“ igralca onkraj vlog in oblačil, ki si jih nadene v predstavah. Občinstvu postavi na ogled igralca samega, „stroj za proizvodnjo emocij“. Več

  • Vanja Pirc  |  foto: Borut Peterlin

    2. 12. 2011  |  Mladina 48  |  Kultura

    Profil: Kitsch-Nitsch

    Septembra je avla Lutkovnega gledališča Ljubljana zaživela v novi podobi. Stene vstopne točke v gledališče, v katerem so se z lutkami seznanjale generacije otrok, so po novem polne pisanih krogov, črt in rož. Z njih nas pozdravljajo nenavadna bitja, denimo brkati palčki, puhaste pošasti ali volk, narejen iz sence orjaške dlani. Če k temu prištejemo še karirasta črno-bela tla, bi si prostor za katero od pustolovščin zlahka izposodila Alica iz Čudežne dežele ali Vili Majavšek iz Dahlove uspešnice Čarli in tovarna čokolade. Za likovno prenovo že precej dotrajanega vhoda, garderobnega prostora in igralnice naše osrednje lutkarske institucije je poskrbel ustvarjalni tandem Kitsch-Nitsch, ki ga krmarita oblikovalca in dekoraterja Jaka Neon in David Kladnik Več

  • Vanja Pirc

    25. 11. 2011  |  Mladina 47  |  Kultura

    Fotoprotest proti homofobiji

    Moški dlani s prepletenimi prsti. Ena pegasta, druga malce temnejše polti, obe pa prekriti z dlakami. Ženska obraza, ki ju ne povezujeta le čeli, prislonjeni drugo k drugemu, temveč tudi vdan pogled. Moška v kuhinji. Eden reže zelenjavo, drugi čepi ob njem in je sendvič. Ženski v kopalnici. Ena sedi na pralnem stroju, druga jo z desnico boža po glavi. Moška v kopalnici. Eden pred ogledalom z brivnikom v rokah, drugi za steklom, ki so ga med prhanjem omočile kapljice vode. Več